Urad vlade za komuniciranje (Ukom), ki ga vodi Uroš Urbanija, je decembra objavil tako imenovane analize poročanja RTV Slovenija. Gre za svojevrstne (neznanstvene in nestrokovne) razmisleke o radijskih in televizijskih prispevkih in oddajah, v katerih urad izvršne veje oblasti urednikom in novinarjem omenjene medijske hiše očita predvsem enostransko, vladi nenaklonjeno poročanje ter oporeka izbiri gostov in sogovornikov.
Na RTV opozarjajo, da gre za nedopusten pritisk na avtonomijo in neodvisnost javnega medija ter da bi Ukom ob morebitnih napakah ali neprofesionalnem poročanju lahko uporabil druge, temu namenjene mehanizme – a tega ne stori.
V Društvu novinarjev Slovenije pravijo, da so zaradi dogajanja v tej medijski hiši “skrajno zaskrbljeni”. Politiko in vodstvo RTV zato pozivajo, naj spoštujejo zakonodajo in notranje akte ter novinarjem omogočijo, da avtonomno in profesionalno opravljajo svoje delo.
Prof. dr. Marko Milosavljević z ljubljanske Fakultete za družbene vede pa poudarja, da omenjene analize niso verodostojne ter da kažejo ali na nepoznavanje standardov profesionalnega novinarstva in delovanja medijev ali na to, da je uradu bolj kot spoštovanje novinarskih standardov pomembna ideološka propaganda. Ne nazadnje, dodaja Milosavljević, analize niso metodološko ustrezne, moti pa tudi netrasparentnost glede njihove priprave.
Želijo “bolje razumeti situacijo”
V uradu so nam na vprašanje, kdo izvaja omenjene analize in ali jih pripravljajo zaposleni ali zunanji izvajalci, odgovorili, da pripravljajo “najrazličnejše medijske analize” ter da ob tem ne sodelujejo ne z zunanjimi izvajalci ne z vodstvi medijskih hiš. Dodali so, da je odgovorna oseba na Ukomu direktor Uroš Urbanija.
Na vprašanje, ali iz odgovora lahko sklepamo, da Urbanija sam pripravlja analize, nam niso odgovorili.
Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo kakršnekoli smernice ali navodila za pripravo omenjenih analiz. V Ukomu so zapisali: “Novinarski kodeks je osnova analiz, verjetno ga poznate, saj je splošno dostopen.”
Glede namena analiz so pojasnili, da “Ukom dela najrazličnejše analize v želji po boljšem razumevanju situacije”, možnost, da bi analizam lahko sledili kakršnikoli ukrepi, pa so v nepodpisanem odgovoru zavrnili z besedami: “Ne razumemo vašega vprašanje glede ukrepanja – proti komu, zakaj sploh, kako si vi to predstavljate v demokratični družbi?”
Kdo je Uroš Urbanija
Ker je priprava analiz poročanja metodološko in strokovno zahtevna, nas je med drugim zanimalo, kakšno izobrazbo in kompetence imajo zaposleni, ki se na Ukomu ukvarjajo s tem. V odgovoru so nam poslali povezavo do življenjepisa direktorja Urbanije.
Kdo je torej aktualni direktor Ukoma? Urbanija je po izobrazbi univerzitetni diplomirani slovenist in novinar. Magistriral je iz starejše slovenske književnosti in nekaj let delal kot lektor za slovenski jezik na univerzi La Sapienza v Rimu, od koder je tudi poročal za tednik Družina.
Med letoma 2007 in 2010 je bil urednik notranjepolitične redakcije in namestnik odgovornega urednika STA, nato pa urednik Multimedijskega centra RTV Slovenija, kjer pa ob imenovanju ni dobil podpore novinarjev. V letu 2012 je bil krajši čas odgovorni urednik spletnega medija Siol.net. Kasneje je bil do leta 2014 urednik informativne oddaje Danes na Planet TV. Pozneje je kot odgovorni urednik pomagal pri vzpostavitvi portala in televizije Nova24TV, ustanovil in vodil pa je tudi turistično podjetje za trženje planšarskih koč na Veliki planini, so zapisali na spletni strani Ukoma.
Žiga Živulović jr./Bobo
Kaj Ukom najbolj moti
Iz analiz poročanja RTV je očitno, da jih v uradu vlade najbolj moti domnevno enostransko poročanje, ki v prispevke pogosteje ne vključuje odzivov vlade oziroma ministrov. Novembra jih je, denimo, zmotilo poročanje informativnih oddaj o tem, da je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) “po številnih pobudah zagnalo drugi krog donacijske kampanje Za ObSTAnek, saj STA že 305. dan opravlja javno službo brez plačila”. Ocenili so, da gre za enostranski prikaz, ki potrebuje odziv Ukoma.
Enostransko se jim je zdelo tudi poročanje o izjavi Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom Za izhod iz pandemije in avtokracije, češ da poročila povzemajo le podpisnike izjave, stran vlade pa ni predstavljena.
Precej pogost očitek je tudi izbira sogovornikov oziroma gostov v studiu. “Zdi se, kot da bi imeli na RTV prepoved vabljenja sogovornikov, ki bi kakorkoli drugače razmišljali kot voditelj oziroma novinar,” je komentar, ki se v omenjenih analizah pojavlja večkrat. Ena od oddaj Politično, ki jih vodi Tanja Gobec, si je prislužila mesto v analizi zaradi gosta Alema Maksutija, saj so po mnenju avtorjev analiz v studio povabili “posameznika, ki je znan po svojem sovražnem govoru in žaljenju drugače mislečih, s čimer se zdi, da voditeljica in urednica te oddaje želita legitimizirati sovražni govor te osebe”.
O cenzuri
Analize večkrat izpostavijo tudi domnevno cenzuro, ko bi po mnenju avtorjev uredniki RTV določen dogodek morali vključiti v informativne bloke, pa ga ne. Kot primer navedejo “cenzuriranje pisma 27 uglednih posameznikov (s prvopodpisanim Borisom Pahorjem, na temo šolstva v Sloveniji, op. a.), medtem ko smo lahko zasledili večdnevno poročanje o nedavnem pismu veleposlanikov, profesorjev in akademikov proti ukinitvi oddaje Globus”.
RTV tudi ni poročala o “izjemno odmevnem tvitu poslanca stranke SAB Marka Bandellija o iztrebljanju drugače mislečih” – čeprav je, kot izpostavijo avtorji analiz, “v preteklosti poročala celo o tvitih direktorja Ukoma”.
V Ukomu tudi uredniško analizirajo nekatere prispevke. Tako denimo ob prispevku s tribune Roberta Goloba novinarka po njihovi oceni “očitno namensko zamolči zelo pomembno dejstvo za razumevanje celotnega pogovora, da je Golobova plača 40 tisoč evrov na mesec, poleg tega pa pričakuje tudi letno nagrado v višini približno milijon evrov iz državnega podjetja, kar je v popolnem nasprotju z zakonodajo. Za razliko od RTV Slovenija o konkretnih številkah poroča POP TV. V preteklosti RTV ni imela težave objaviti konkretne številke plače posameznika (primer Arhar). Niso jasna merila, kdaj se na RTV odločijo za objavo višine plače posameznika in kdaj jo prikrijejo”.
Ukom zmotila tudi oddaja o monografiji Pravica do abortusa
Ukom je zmotila tudi oddaja Glasovi svetov na programu ARS, v kateri so 12. januarja predstavili znanstveno monografijo Pravica do abortusa, ki je izšla pri založbi FDV Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V oddaji so se pogovarjali z dr. Tanjo Rener in dr. Metko Mencin, ki sta z dr. Ano Kralj, dr. Vesno Leskošek in dr. Mirjano Nastran Ule soavtorici omenjene monografije.
Avtorji Ukomove analize so zapisali, da gre za “izrazito enostranski prikaz izjemno pereče tematike. Ker ne gre za propagandno oddajo oz. plačano oddajo, so očitno namensko iz pogovora izključili kateregakoli vidnega predstavnika Gibanja za življenja kot najbolj znane organizacije v Sloveniji, ki brani življenja tudi nerojenih otrok”.
Mirjana Nastran Ule je v odzivu na omenjene pripombe poudarila, da je oddaja govorila o znanstveni monografiji, sodelujoče pa so svoje argumente utemeljile na izkušnjah stroke in na znanstvenih raziskavah. Ob tem niso izražale političnih mnenj, ki bi jih bilo treba soočati z drugimi političnimi mnenji, meni Ule. “Če pa sem še malo cinična, lahko dodam, da je ta zahteva enaka, kot če bi imeli znanstveno oddajo o holokavstu, pa bi zavoljo ’uravnoteženosti stališč’ v izogib ’enostranski predstavitvi mnenj’ povabili še par zanikovalcev holokavsta oziroma neonacistov, da povedo svoja stališča.”
Saša Despot/BOBO
Na RTV opozarjajo, da gre za pritisk
Varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski, ki je ta mesec predala posle svoji naslednici Marici Uršič Zupan, je v svojem poročilu za december 2021 objavila odziv vodstva RTV Slovenija na analize Ukoma. Direktor Radia Slovenija Mirko Štular je na očitke o enostranskem poročanju odgovoril, da zaradi dinamike informativnih oddaj ni vedno mogoče predstaviti vseh odzivov v istem prispevku in da v takšnih primerih manjkajoče odzive objavijo v naslednjih informativnih oddajah.
“Razlogi so različni, odziva ni bilo mogoče dobiti ali ga nismo dobili pravočasno (dinamika informativnih oddaj ali poročil je pogosto enourna) ali pa predstavniki vladnih institucij niso želeli sodelovati,” je Štular zapisal v odzivu. “Celovit pregled poročil in informativnih oddaj pokaže, da so bili domnevno manjkajoči odzivi objavljeni v naslednjih oddajah.”
“Ob natančnem pregledu gradiva smo ugotovili tudi, da kar nekaj pripomb tudi ne sledi dejstvom, saj je bila informacija, ki je predmet opombe, dejansko objavljena že v istem prispevku, tako kar nekaj trditev ni resničnih.”
Mirko Štular, direktor Radia Slovenija
Tudi nekdanja urednica informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič je očitke iz analiz zavrnila kot neutemeljene in dodala, da so glede očitkov, da mnenje pristojnega ministrstva ni bilo predstavljeno, ugotovili, da je šlo za primere, ko pristojno ministrstvo zadeve ni želelo komentirati.
Štular je še izpostavil, da Ukom za nobenega od omenjenih prispevkov v analizah ni zahteval popravka ali prikaza nasprotnih dejstev, prav tako niso prejeli zahtevka varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev za obravnavo in s tem v zvezi ni bilo niti prijave na častno novinarsko razsodišče. “Zato se tovrstna gradiva, kot smo jih prejeli v tem primeru, lahko razumejo predvsem kot oblika pritiska na delo naših programskih ustvarjalcev, da bi poročali skladno s pričakovanji politične institucije, torej kot obliko političnega pritiska, kar pa ni v skladu s spoštovanjem profesionalnih standardov in meril ter tudi ne z medijsko zakonodajo.”
Na TV Slovenija so v času objavljanja analiz Ukoma prejeli en zahtevek za popravek, je razbrati iz analiz.
“Dejstvo, da je Ukom (analize, op. a.) sploh naslovil na vodstvo RTV Slovenija, torej na vodstvo zavoda z institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnostjo, kot jo zagotavlja drugi člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija, je za demokratično ureditev naše družbe nedostojno in neprimerno.”
Nekdanja urednica informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič
Bobo
Milosavljević: Pritiska ne izvaja posameznik ali NVO, ampak vladni urad
Milosavljević se strinja, da je pritisk, ki ga s svojimi analizami izvaja Ukom, ki zastopa izvršno vejo oblasti, nedopusten in posega v zakon o RTV. Ta namreč v drugem členu določa dolžnost ustanovitelja, da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost.
“Ustanovitelj javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija je Republika Slovenija. Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.”
“Ukom ni neka nevladna organizacija ali posameznik, ki nima vzvodov moči. Gre za urad vlade, ki ima veliko pristojnosti in veliko možnih načinov vzpostavljanja nadzora in odločanja o delovanju javne RTV, navsezadnje s pripravo zakonov, z odločanjem o financiranju, z odločanjem o delovanju posameznih enot in tako naprej.” Te mehanizme tudi poskuša uporabljati, kar se je pokazalo na primeru STA, še dodaja profesor.
Ob tem opozarja, da se ta pritisk ne dogaja v vakuumu. Programski svet RTV obvladuje koalicija, z vlado je povezano tudi vodstvo te medijske hiše, pojasnjuje Milosavljević. “V času kakšnega drugega vodstva bi kritika Ukoma, ki ne bi bil tako očitno povezan z vodstvom RTV, delovala nekoliko drugače – čeprav bi bila tudi v tem primeru nedopustna. Zdaj pa deluje kot grožnja novinarjem, urednikom in drugim ustvarjalcem oddaj, ki morajo paziti, da ne pridejo na seznam, kjer bodo zaznamovani s črno piko. Temu seveda lahko sledijo tudi konkretne posledice.”
“S takšnimi kvazi analizami Ukom zgolj dokazuje, da o profesionalnem novinarstvu in delovanju medijev ne ve prav veliko – ali pa ve, a je z njimi vse to pripravljeni povoziti z namenom krepitve svoje strankarske oziroma ideološke propagande,” je oster profesor.
Ukom bi namreč lahko uveljavljal pravico do popravka, če bi menil, da je bilo poročanje RTV netočno, nenatančno ali tudi enostransko, pravi sogovornik. A urad v svojih analizah ni našel faktografsko napačnega, zavajajočega poročanja.
Lahko bi se obrnili tudi na varuhinjo pravic gledalcev ali na programski svet, a tudi tega niso storili, dodaja Milosavljević. “Očitki, ki so navedeni v analizah, so namreč prazni in neutemeljeni, in tudi v svetovnih medijih jih ne bi upoštevali kot relevantne.”
Metodološko vprašljive analize
Milosavljević še poudarja, da je priprava analiz poročanja metodološko zelo zahtevna. Uravnoteženosti, ki jo kot osnovni problem omenja Ukom, se ne da meriti v posameznem prispevku – ne nazadnje poznamo žanre, kot so intervju ali gost v studiu, kjer je po definiciji lahko zastopano samo eno mnenje. Zato za analizo poročanja potrebujemo daljše časovno obdobje, v katerem ugotovimo, koliko časa je posvečenega vladi oziroma koaliciji in koliko opoziciji, pojasnjuje sogovornik.
“Obstajajo različne strokovne in znanstvene metodologije, tudi različne teorije in pristopi k medijski analizi, recimo Osgoodova analiza besedil ali kritično-diskurzivna analiza. Ukom pa to izvaja na način, da ne objavi ne vzorca ne metodologije, niti ne navede izvajalcev. To je nedopustno z vidika porabe davkoplačevalskega denarja.”
Milosavljević še dodaja, da v Ukomove analize niso vključene vse oddaje na RTV, med njimi denimo ni tistih, kjer redno gostujejo zgolj vodstva koalicijskih strank in njihovi podporniki, opozicija pa je izključena.
DNS: Javni medij ni politični plen
Saša Despot /BOBO
Na dogajanje na RTV Slovenija so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Poudarili so, da v okviru svobode govora lahko vsakdo argumentirano razpravlja o novinarskih prispevkih – “toda Urad Vlade RS za komuniciranje ni vsakdo, ampak vladna služba, ki je skoraj leto dni izsiljevala Slovensko tiskovno agencijo”.
“Koalicijski poslanci so ravnokar v nasprotju z zakonom imenovali člane programskega in nadzornega sveta RTVS. Pri tem se niso niti trudili ustvariti vtisa, da gre za kompetentno, politično nevtralno ali vsaj svetovnonazorsko uravnoteženo sestavo,” opozarjajo v društvu. “RTV Slovenija ima tudi novo vodstvo, katerega načrte za spremembe v Informativnem programu TV Slovenija je uredništvo s plebiscitarno večino zavrnilo, gre za vodstvo, ki se sestaja z direktorjem Ukoma ter ‘pozorno in skrbno prebere’ analize, ki jih Ukom pošilja.”
V tem kontekstu Ukomovih analiz, ki mimogrede izražajo veliko nepoznavanje tako novinarskih standardov kot osnov televizijskega novinarstva, ne gre jemati zlahka, ocenjujejo v DNS. “Predvsem uredništvo informativnega programa je trenutno zelo ranljivo, saj ne more pričakovati, da ga bo vodstvo ali odgovorna urednica branilo pred pritiski. Bolj verjetno je, da bodo vodstvo, kot tudi programski in nadzorni svet, pritiske politike prevajali v uredniške odločitve, kar se na TV Slovenija že dogaja.”
V Društvu novinarjev Slovenije so zato “skrajno zaskrbljeni zaradi dogajanja na RTV Slovenija, saj je novinarska avtonomija tam ogrožena, novinarji pa so zdaj izpostavljeni tako notranjim kot zunanjim pritiskom”. Ukom, vlado, politične stranke, vodstvo RTV Slovenija, kot tudi programski in nadzorni svet zato pozivajo, da spoštujejo zakonodajo in notranje akte ter novinarjem omogočijo, da avtonomno in profesionalno opravljajo svoje delo.
“Javni medij ni politični plen. Kot je rekel predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregård, naj politika zagotovi sistemski okvir za delo medijev, potem pa naj se umakne. Novinarji ne potrebujejo navodil politikov, kako naj opravljajo svoje delo,” so še poudarili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje