Kako dolgo lahko Evropa zdrži brez ruskega plina?

Gospodarstvo 29. Apr. 202218:53
Delite:
Ruski plin
Foto: REUTERS/Wojciech Kardas

Rusija je uresničila svoje grožnje in začela z ustavljanjem dobave zemeljskega plina "neprijateljskim" državam, ki niso želele plačevati v rubljih. Prvi sta bili na vrsti Poljska in Bolgarija. Se lahko Evropa s tem spopade?

Ruski državni energetski velikan Gazprom je v sredo sporočil, da je ustavil dobavo zemeljskega plina Bolgariji in Poljski, ker sta zavrnili ultimat predsednika Vladimirja Putina, da je treba plin plačati v rubljih, ne v evrih. To je del ruskih prizadevanj, da bi podprli rusko valuto, saj se njihovo gospodarstvo krči pod težo sankcij Zahoda.

To predstavlja pomembno zaostritev gospodarskega spora med Rusijo in Zahodom ter najresnejši odziv Moskve na več paketov sankcij, ki so bile uvedene, odkar je Putin februarja začel invazijo na Ukrajino.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je začasna prireditev izsiljevanje s strani Rusije. Povedala je, da so se države članice EU že v sredo sestale na nujnih pogovorih in nekatere že začele pošiljati plin na Poljsko in v Bolgarijo. “Obdobje ruskih fosilnih goriv v Evropi se bo končalo, na področju energetike se premikamo naprej,” je še povedala von der Leyen.

Poljska in Bolgarije se bosta s prekinitvijo dobave morda še lahko spoprijeli, a če bo Rusija prekinila dobavo tudi drugim državam, recimo Nemčiji in Italiji, bo Evropa postavljena na hudo preizkušnjo. Tako Nemčija kot Italija sta napovedali, da nameravata plin še naprej plačevati v evrih in dolarjih.

Bo Evropa zmogla?

Po podatkih Evropske komisije se evropske države na Rusijo pri uvozu plina zanašajo v približno 45 odstotkih. Po podatkih družbe Gas Infrastructure Europe so skladišča plina v EU 32-odstotno napolnjena, kar je precej manj od novembrskega cilja 80 odstotkov napolnjenosti skladišč.

Analitiki družbe Berenberg napovedujejo, da bo Evropa zdržala do pozne jeseni, preden ji bo začelo primanjkovati plina, v primeru, da Rusija nenadoma prekine dobavo tudi drugim državam.

Marca so se voditelji EU zavezali, da bodo do konca letošnjega leta zmanjšali porabo ruskega plina za 66 odstotkov in odvisnost bloka od ruske nafte in plina popolnoma odpravili do leta 2027. Z ZDA so se dogovorili tudi za povečanje uvoza njihovega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Nemčija pospešeno gradi terminale za LNG, Italija pa je ta mesec podpisala sporazume z Egiptom in Alžirijo. V sredo je von der Leyen dejala, da je zadnja poteza Rusije samo še dodaten opomin, da je nujno sodelovati z zanesljivimi partnerji in graditi energetsko neodvisnost.

Plin
Foto : PROFIMEDIA

Tudi Poljska se je pripravljala na prekinitev dobave. Čeprav je leta 2020 ruski plin zanje predstavljal približno 55 odstotkov celotnega uvoza, so v zadnjih letih uspeli razpršiti svoje energetske vire. Terminal za utekočinjen zemeljski plin so že zgradili, še letos pa naj bi odprli plinovod do Norveške.

Poljsko državno plinsko podjetje PGNiG je v torek sporočilo, da je njihovo podzemno skladišče plina skoraj 80-odstotno napolnjeno. Pretok plina po plinovodu Jamal – dobavna pot, ki jo je Rusija prekinila – se že zmanjšuje.

Pripravljenost Poljske na ta scenarij je po besedah analitika Carstena Fritscha razlog za skromen odziv trga. Cene evropskih pogodb so v sredo zgodaj zjutraj poskočile za 24 odstotkov, a so pozneje spet padle in se gibljejo malo nad aprilskim mesečnim povprečjem 100 evrov na megavatno uro, kažejo podatki družbe Independent Commodity Intelligence Services.

Bolgarija je bolj ranljiva, saj so od Rusije pri uvozu plina odvisni v skoraj 75 odstotkih. A bolgarska vlada je sporočila, da so že sprejeli ukrepe za iskanje nadomestnih dobav, gradijo pa plinovod do Grčije. Za zdaj na porabo plina niso uvedli še nobenih omejevalnih ukrepov.

Kaj pa Nemčija?

Največje evropsko gospodarstvo običajno uvozi približno 55 odstotkov plina iz Rusije. Čeprav je Nemčiji v zadnjih tednih uspelo to zmanjšati na okoli 40 odstotkov, bi bila nenadna prekinitev pogubna za nemško težko industrijo, ki se že zdaj spopada z naraščajočimi cenami energije in pomanjkanjem surovin. Proizvodnja in izvoz bi se zmanjšala ter ogrozila preživetje številnih malih in srednje velikih proizvajalcev v državi.

Nemška centralna banka je prejšnji teden izjavila, da bi nenadna prekinitev dobave ruskega plina potisnila gospodarstvo v globoko recesijo. V letošnjem in prihodnjem letu bi lahko izgubili približno 550.000 delovnih mest in 6,5 odstotka letne gospodarske proizvodnje.

Prejšnji mesec je nemška vlada začela izvajati prvo od treh stopenj izrednega načrta, ki bi lahko privedel do racionalizacije plina, pri čemer bi gospodinjstva in bolnišnice imeli prednost pred številnimi proizvajalci.

**Avtorica: Anna Cooban, CNN Business

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.