V Svobodi so se odločili: pomagali bodo na terenu

Če bo zakon o parlamentarni preiskavi obveljal, bo lahko posegel v človekove pravice, zasebnost državljanov in njihova sporočila, "vse z namenom politične diskreditacije", je opozoril poslanec Svobode Matej Grah. Svoboda se, tako kot tudi opozicijski SD ter Levica in Vesna, pridružuje zbiranju podpisov pod pobudo za referendum o tem zakonu.

Da se bodo pridružili zbiranju podpisov, je v sredo sklenil izvršni odbor Gibanja Svoboda, je v izjavi za medije pojasnil Grah. Z omenjenim zakonom želi aktualna koalicija po njegovih besedah vpeljati "tako imenovano politično policijo".

Pomagali bodo pri zbiranju podpisov

Po Grahovih besedah imajo seveda preiskovalne komisije "zelo pomembno pristojnost, predvsem takrat, ko je sum tehten oziroma ko je sum pri določenih osebah ali združbah tudi zaznan, ne pa takrat, ko se mogoče vladajoči koaliciji zazdi, da je lepo nekoga preiskovati, diskreditirati in na ta način vpletati vse dele civilne družbe ali politične akterje".

Kot je napovedal, se bodo v Svobodi aktivirali pri zbiranju podpisov in terenskem delu. Čim prej bodo stopili v dialog s širšo civilno družbo in se dogovorili, kje jih potrebujejo, "ali so to stojnice ali družbena omrežja, absolutno vse pride v poštev", je še dodal Grah.

Zbiranju podpisov se tako pridružuje celoten opozicijski trojček strank, ki so sestavljale preteklo vlado pod vodstvom Roberta Goloba. Svoj podpis sta v sredo, ko se je zbiranje začelo, že oddala koordinatorja Levice Luka Mesec in Asta Vrečko.

Kot so v Levici objavili na družbenih omrežjih, je Mesec ob tem pojasnil, da so z zbiranjem podpisov začeli, ker je vlada Janeza Janše sprejela "zakon, ki bo omogočal, da vas bodo, če boste kritizirali oblast, poklicali pred parlamentarne preiskovalne komisije, kjer vas bodo zasliševali ljudje, kot sta Žan Mahnič ali pa Aleš Hojs". "Vaša pravna varnost bo minimalna. Poleg tega ta isti zakon otežuje preiskovanje afere Black Cube in onemogoča, da bi se ponovno raziskalo, kako SDS financira svoje medijsko omrežje," je v nagovoru državljanom pojasnil Mesec.

Vrečko pa je dodala, da je zlorabe doslej preprečevalo ustavno sodišče, po novem pa pritožba ne bo več mogoča.

Podpis za referendum bo dal celo poslanec Resnice

Tudi v opozicijski SD so v sredo sporočili, da se pridružujejo zbiranju podpisov, saj gre po njihovem mnenju za vprašanje, ki zadeva samo jedro ustavne demokracije in varstva človekovih pravic.

Da bo oddal svoj podpis pod pobudo za referendum, pa je v sredini izjavi za medije napovedal tudi poslanec Resnice Nedeljko Todorović. Resnica je novelo sicer podprla, ker "se ji zdi v redu", je dejal, a poudaril, da z referendumom nimajo težav.

Zbiranje 40.000 podpisov se je začelo v sredo in bo potekalo do 14. julija. Pobudo za referendum je sprožila skupina državljanov s prvopodpisanimi nekdanjimi člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti. Podpise so tako prispevali Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

Kaj spreminja novela?

Novela zakona, ki jo je DZ sprejel konec maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic na upravnem sodišču izpodbijal le končno poročilo preiskovalne komisije DZ. Po mnenju pobudnikov tako novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.