Že od uvedbe brezplačnih vozovnic za upokojence za javni potniški promet se vrstijo primeri, ko nekateri kljub kupljeni vozovnici ostanejo brez sedeža. Pred kratkim se je pojavila ideja, da bi začeli upokojencem za medkrajevne avtobusne prevoze znova zaračunavati, a je ministrstvo zagotovilo, da brezplačne vozovnice za zdaj ostajajo. Da je treba nujno najti neko rešitev, pa kaže zadnji primer naše bralke, ki je za N1 opisala izkušnjo potnikov.
Že nekaj časa ni samoumevno, da kupljena vozovnica za javni potniški promet pomeni, da boste kot potnik dobili sedež na avtobusu, še posebej, če potujete na kateri od bolj turistično obremenjenih linij.
Od julija 2020 imajo upokojenci, starejši od 65 let, invalidi in vojni veterani namreč možnost brezplačne uporabe javnega potniškega prometa. Upravičencev je 230.000, redno pa vozovnico po podatkih pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo uporablja sto tisoč ljudi.
Na gnečo na avtobusih že dlje časa opozarjajo številni potniki, ministrstvo pa je preigravalo tudi možnost, da bi začeli upokojencem za medkrajevne avtobusne prevoze znova zaračunavati. Vlada je naposled sklenila, da tega koraka ne bodo naredili in da je pred tem na vrsti iskanje dodatnih rešitev.
Medtem se nekateri potniki še naprej dnevno soočajo z vprašanjem, ali bodo na svojo destinacijo lahko prišli brez težav. Na nas se je obrnila bralka Pia Nikolič, ki se iz Ljubljane v Koper vozi enkrat do dvakrat tedensko.
Med poletno sezono je za pot raje izbrala vlak ob petih zjutraj, da je do Ljubljane zagotovo prišla do osme ure zjutraj. Čeprav je vožnja z avtobusom občutno krajša – traja približno eno uro in dvajset minut – to ni najboljša možnost, saj kupljena vozovnica še ne zagotovi sedeža.
Nekajkrat je sicer doživela, da so nekateri vozniki avtobusov dali prednost tistim, ki so vozovnice kupili, a v večini primerov gre po njenih besedah pri vstopu na avtobus za pravo “borbo za preživetje”.
Kot pravi sogovornica, se je s prijatelji že večkrat šalila, da je bila na nešteto punk koncertih, na katerih se včasih ustvari namerno prerivanje pod odrom. A tam “vsaj veš, da te bo, če boš padel, nekdo pobral in rešil”. Vožnja z avtobusom je drugačna izkušnja, pripoveduje, te nesebične pomoči namreč ni.
Po njenih besedah se številni nagnetejo pred vrata, se začnejo prerivati, “tako da je oteženo celo dihanje”. Ob tem poudarja, da brezplačne upokojenske vozovnice popolnoma podpira, problem je le logistični. “Tudi upokojenci in vsi drugi z mesečnimi vozovnicami bi lahko šli na avtobusno postajo in si zagotovili vozovnico ter s tem sedež na avtobusu, kot je to urejeno v tujini. Tako dejansko veš, da boš prišel na avtobus,” razmišlja.
Njena zadnja potovalna odisejada je bila videti tako, da je na postajo prišla ob 16.30, na avtobus pa ji je uspelo priti šele malo pred sedmo uro zvečer, saj so bili kar trije avtobusi, ki so v vmesnem času pripeljali, polni.
Z njo so na avtobusni postaji čakali tudi zmedeni turisti iz Nemčije in Anglije, ki jim ni bilo jasno, kaj se dogaja. “Na srečo so bili vsaj dobre volje. Poskušala sem jim razložiti situacijo, da jim izkušnja ne bi ostala v preveč groznem spominu. A vseeno jim ni bilo jasno, kako se lahko zgodi, da imaš vozovnico, pa ne moreš na avtobus,” še pove sogovornica.
Imetniki IJPP (integrirani javni potniški promet) vozovnic sicer niso vezani na prevoznika, prav tako ta vozovnica velja tako za vlak kot avtobus.
Če potnik kupi enkratno vozovnico za medkrajevni promet in na avtobus ne more zaradi zasedenih sedežev, lahko to vozovnico zamenja na prodajnem mestu. Seveda pa lahko, če je prodajno mesto v tem času zaprto, ostane brez sedeža na avtobusu.
Na avtobusu se je sogovornici zgodilo že, da so jih strpali na avtobus, češ da je še prostor, potem pa je sedela na tleh med sedeži. Nekateri potniki so celo pot iz Kopra v Ljubljano stali. “Pomislila sem na vožnjo z avtobusom v Maroku, ampak tam so bili ljudje tako prijazni, da so nam vsaj dali pručke,” je dejala.
Prevozniki: Vozne rede prilagajamo povpraševanju
Obrnili smo se na avtobusna prevoznika Nomago in Arriva, ki med drugim vozita na Obalo in v drugi smeri. Kot so nam pojasnili na Nomagu, imajo na turistično obremenjenih krajih, kot so Bled ali obalna mesta, zelo malo linij – iz Kopra v Ljubljano na delovni dan na primer peljeta le dva njihova avtobusa. Medtem se v enem dnevu (delovniku) med Koprom in Ljubljano na pot odpravi kar 15 Arrivinih avtobusov.
Na Nomagu tako zatrjujejo, da večjih težav s preveč zasedenimi avtobusi ne zaznavajo. Seveda se občasno pojavi primer, ko na avtobus nenapovedano pride večja skupina potnikov in vsi ne dobijo prostega sedeža, a je to po besedah predstavnika podjetja redko.
V skupini Arriva potrjujejo, da so po uvedbi dodatnih produktov IJPP in pocenitvijo vozovnic res začeli opažati povečano zanimanje za uporabo avtobusov.
Največ potnikov je na linijah, ki povezujejo okoliške kraje z Ljubljano. V teh primerih gre predvsem za dnevne migrante, ki se v prestolnico vozijo zaradi dela, šolanja ali drugih aktivnosti. Prav tako so zelo obremenjene linije do turističnih destinacij na Gorenjskem (Bleda, Bohinja, Kranjske Gore in Rateč), predvsem spomladi in poleti, ko so na avtobusih tudi številni turisti. Med tremi najbolj obremenjenimi linijami pa so že omenjene linije, ki povezujejo mesta na obali z Ljubljano in drugimi kraji v notranjosti države.
Ob tem v Arrivi zatrjujejo, da spremljajo povpraševanje in se trudijo prilagoditi vozne rede oziroma ponuditi dodatne avtobuse, kadar je to potrebno.
Čeprav tako pri Nomagu kot Arrivi trdijo, da linije oziroma vozne rede prilagajajo povpraševanju, se težave s prepolnimi avtobusi v praksi še vedno pojavljajo. Odgovore ministrstva, katere dodatne rešitve so na mizi in ali še vedno preigravajo možnost zaračunavanja vozovnic za upokojence, še čakamo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje