Vlada je na dopisni seji prvi val julijskih neurij razglasila za naravno nesrečo. Ob tem je ocenila, da je pri intervencijah v 91 občinah nastalo skoraj 2,5 milijona evrov, ki jih bo občinam povrnila. Ocena intervencijskih stroškov za drugi val neurij, ki so neprekinjeno divjala osem dni, še ni znana. Prav tako še ni ocene, kakšna bo škoda, a kot je dejal državni sekretar z ministrstva za obrambo Rudi Medved, bo zagotovo enormna. Uprava za zaščito in reševanje bo po novem sicer imela 40 specialnih vozil z opremo za intervencijo ob tovrstnih ujmah.
Nujne intervencije so po besedah državnega sekretarja Rudija Medveda končane, ugotovili pa so, da v tem trenutku lokalne skupnosti Slovenske vojske ne potrebujejo več. Če se bo pokazalo, da potrebujejo dodatno pomoč, jo bodo ponudili. “Skorajda ni občine, ki ne bi poročala o škodi, več kot 190 občin bo potrebovalo pomoč,” je ob tem dejal.
Zbiranje podatkov za povrnitev stroškov poteka v dveh fazah. Danes so z ministrstva za obrambo oziroma uprave za zaščito in reševanje na vlado poslali predlog sklepa o povrnitvi intervencijskih stroškov občinam za neurja, ki so divjala 12. in 13. julija, predvsem v Pomurju in na Cerkljanskem, pa tudi na Štajerskem in še kje. Občine so podatke zbrale v relativno kratkem času, same so prosile za podaljšanje rokov, ker imajo veliko dela z odpravljanjem posledic.
Vlada je povrnitev intervencijskih stroškov iz tako imenovanega prvega vala neurij potrdila na popoldanski dopisni seji. Stroškov je blizu 2,5 milijona evrov, pri tem pa gre zgolj za stroške intervencij, v katerem so sodelovale sile uprave za zaščito in reševanje. Pri tem še ne gre za stroške, ki pokrijejo odpravljanje posledic neurij. “Predstavljamo si, kakšni bodo stroški drugega vala neurij, ko jih bo prijavljalo okoli 190 občin,” je opozoril Medved. Pri tem gre za neurja, ki so divjala po 19. juliju.
Po majskih neurjih so postopek zaključili hitro, v enem mesecu so občine stroške dobile povrnjene. Takrat je bilo prizadetih približno 60 občin, ki so prijavile 50 milijonov evrov škode. “A tu gre za dvodnevno neurje na relativno majhnem območju. Julija govorimo o večdnevnih neurjih na praktično vsem območju Slovenije,” je dejal državni sekretar.
Sledi še sanacija prizadetih območij, vseskozi pa se pojavlja vprašanje, kolikšna škoda je nastala. Tega podatka še ni, občine podatkov niti še niso mogle zbrati, saj so se neurja ponavljala in ponavljala. “Samo v kmetijstvu naj bi nastalo za 40 milijonov škode, zato si vsi skupaj lahko predstavljamo, kakšne bodo končne številke,” je dejal Medved.
Danes so se z ministrstvom za naravne vire in prostor na Morsu dogovorili, da skličejo sestanek s predstavniki občinskih združenj in pristopijo k reševanju problema. “Pomembno je, da odreagiramo in da odreagiramo hitro, da bodo lokalne skupnosti hitro lahko prejele sredstva, s katerimi bodo financirale nujno sanacijo,” je dejal.
Proces sanacije in ocenjevanja škode poteka sočasno, ko pa bo parlament sprejemal spremembo zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč, bo po besedah Medveda končana tudi ocena celotne škode.
“Da vnesemo kanček optimizma – tukaj je specialno vozilo z opremo za intervencijo ob neurjih. Takšnih vozil bo v Sloveniji kmalu 40, poteka njihova nadgradnja in opremljanje. Sistem zaščite in reševanja bomo naredili še bolj robusten in odporen. Žal mi je, da so nas neurja prehitela in da tega še ni bilo na voljo,” je dejal državni sekretar, stoječ pred specialnim vozilom. Dodal je, da si ne moremo zatiskati oči in verjeti, da se takšna neurja ne morejo ponoviti, prepričan pa je, da bo s to opremo lažje kljubovati takšnim ujmam.
V. d. generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je povzel, da je bilo 12. in 13. julija med neurji 2.417 intervencij, v katerih je sodelovalo več kot 420 gasilskih enot in več kot 3.100 gasilcev. Sodelovale so tudi druge enote z gradbeno mehanizacijo, skupno je v intervenciji sodelovalo več kot 3.000 pripadnikov zaščite in reševanja.
Neurja, ki so se zgodila po 17. juliju, so se verižila vse do 25. julija, torej so neprekinjeno divjala osem dni. Uprava za zaščito in reševanje je v najbolj kritičnih urah na številko 112 sprejela več tisoč klicev, zato je bila obremenitev sistema velika. Aktivirani so bili vsi štabi civilne zaščite tako na regionalnem kot na lokalnem nivoju. Intervencijske enote niso imele časa zabeležiti vseh podatkov, zato bodo končne številke intervencij po besedah Behina še narasle. “Skupno je v julijskih poplavah sodelovalo 13.000 gasilcev, če prištejemo še druge enote, pa je bilo v intervencijah udeleženih 16.000 ljudi,” je dejal.
Julija smo imeli vse podnebno pogojene naravne nesreče z izjemo požarov v naravi, je opozoril Behin. “Očitno se bomo morali pripraviti na to novo realnost,” je dodal. Oprema, ki so jo danes prevzeli na upravi za zaščito in reševanje, je namenjena posredovanju med poplavami in po poplavah.
Približno 15 družin je julija potrebovalo tudi bivalne zabojnike, za nekaj deset družin pa so zaradi zemeljskih plazov poskrbele občine. Po oceni uprave za zaščito in reševanje je bilo treba za približno 50 družin zagotoviti alternativno namestitev.
Kakšna je bila škoda na objektih v julijskih poplavah, bo znano v začetku septembra.
Izjavi državnega sekretarja ministrstva za obrambo in v. d. generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje je sledil prikaz zmogljivosti specialnega vozila z opremo za intervencijo ob ujmah, kakršne so prizadele Slovenijo minule dni.
Vrednost nakupa 40 specialnih vozil s 164 kontejnerji (med njimi tudi štabna kuhinja) bo 32 milijonov evrov. Vsa ta vozila s kompletno opremo bodo predali lokalnim skupnostim, ki bodo zagotovile tri voznike in posadko. Uporaba bo brezplačna, lokalne skupnosti bodo morali le zagotavljati stalno osebje, ki bo lahko kadarkoli interveniralo v Sloveniji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje