Drugi dan zdravniške stavke v javnih zdravstvenih zavodih spremljajo predvsem napovedi o zaostrovanju stavkovnih aktivnosti ter nekatere odpovedi in prenaročanja nenujnih zdravstvenih storitev. Medtem ko v Zdravstvenem domu Ljubljana za zdaj zatrjujejo, da zdravniki še vedno pregledujejo vse naročene paciente in da o morebitnem zaostrovanju čakajo na navodila sindikata Fides, pa nas je bralka obvestila, da je sama že prejela obvestilo o odpovedi jutri naročenega pregleda. Če se bo stavka zdravnikov nadaljevala, bodo stavkovne aktivnosti zaostrili tudi na ljubljanskem Onkološkem inštitutu in v številnih drugih zdravstvenih ustanovah po državi.
Zdravniki v javnih zdravstvenih zavodih že drugi dan stavkajo. V ponedeljek so v številnih bolnišnicah potekali zbori zaposlenih, za danes pa so številni zdravstveni zavodi po državi napovedali zaostritev stavke in tudi odpovedi in prenaročanje nenujnih zdravstvenih storitev.
Bralka nas je opozorila, da so ji iz Zdravstvenega doma Ljubljana že sporočili, da je zaradi stavke zdravnikov njen pregled odpovedan, zato smo preverili, kako tam poteka stavka in kako stavka vpliva na paciente.
V ZD Ljubljana pojasnjujejo, da tam pravkar potekajo pogovori s sindikatom Fides, kjer zaposleni zdravniki čakajo na odločitev sindikata o morebitnem zaostrovanju stavke. Po besedah zaposlenih v ZD Ljubljana tudi tam zdravniki stavkajo, vendar za zdaj še niso odpovedali naročenih pacientov.
“Ena od zdravnic, ki stavka, je včeraj obravnavala 51 pacientov, torej ni odpovedala nobene obravnave,” je mogoče slišati ZD Ljubljana, saj mora zdravnik sam sprejeti odgovornost, kdo od pacientov potrebuje nujno obravnavo in kdo manj. Ob tem naši sogovorniki zatrjujejo, da bodo spoštovali odločitev sindikata Fides o morebitnem zaostrovanju stavke in prenaročanju pacientov.
ZD Ljubljana: Delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov v večini primerov ni prišlo
Iz ZD Ljubljana so popoldne sporočili, da je delovni proces v času stavke organiziran skladno z zakonodajo, stavkajoči zdravstveni delavci morajo pacientom zagotavljati nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo ter poskrbeti za paciente, ki so mlajši od 18. let in starejše od 65. let. Ob tem dodajajo, da vsak zdravnik ali zobozdravnik v ZD Ljubljana, ki stavka, dela po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. “V večini primerov stavka poteka tako, da delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prišlo,” pravijo v ZD Ljubljana.
Prav tako spoštujejo odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko, saj ima vsak to pravico. Opozarjajo pa, da so vsakršni pritiski za ali proti odločitvi za stavko nedopustni.
“V ZD Ljubljana vsako legitimno stavko sprejemamo, menimo pa, da bi morala bolj kot plačo naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. Prepričani smo, da tovrstna stavka ne bo rešila težav, s katerimi se v osnovnem javnem zdravstvu srečujemo, in sicer s težkimi delovnimi pogoji, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra,” pravijo v ljubljanskem zdravstvenem domu. Dodajajo pa, da so v javnem zdravstvu že večkrat opozorili, da bi morali zdravnike administrativno razbremeniti, povečati privlačnost pogojev za delo, okrepiti timsko delo.
“Želimo si, da bi sindikat Fides skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami to vladi čim prej predstavil in da bi se za predlagane rešitve zavzemal vse do njihove izpolnitve,” menijo v ZD Ljubljana.
V Splošni bolnišnici Jesenice so za N1 povedali, da so odpovedali vse tiste nenujne operacije, ki se glede na podane zakonske podlage v času stavke ne izvajajo. “Odpovedali smo tudi nekatere ambulantne storitve, ki spadajo v izvajanje nenujnih storitev. To je približno 10 do 15 odstotkov vseh storitev, ki jih izvajamo,” pravijo v SB Jesenice.
Na vprašanje, ali bodo stavkovne aktivnosti v prihodnjih dneh zaostrovali, pa v jeseniški bolnišnici odgovarjajo, da bo o tem odločil stavkovni odbor, ki se sestaja vsak dan ob 8. uri zjutraj. Ob tem dodajajo, da ne glede na stavko, opravijo večino storitev, hkrati pa s stavko ne želijo škodovati pacientom.
V SB Jesenice je zaposlenih 147 zdravnikov, od tega je 96 specialistov, 49 specializantov in dva sobna zdravnika. “Nihče od njih se ni izrekel, da v stavki ne sodeluje,” še pravijo.
Do odpovedi zdravstvenih storitev zaradi zdravniške stavke prihaja tudi v Splošni bolnišnici Brežice. Kot je za N1 povedala direktorica Anica Hribar, so v prvih dveh dneh stavke odpovedali 37 obravnav v specialističnih ambulantah in štiri operativne posege. Hribar ob tem dodaja, da v vodstvu bolnišnice ne načrtujejo zaostrovanja stavkovnih aktivnosti, o tem namreč odloča sindikat Fides in njegov sindikalni zaupnik v SB Brežice.
Od 37 zaposlenih specialistov se jih je okoli polovica pridružila stavki, preostala polovica zdravnikov specialistov se sicer tudi pridružuje stavki, vendar zaradi narave dela, števila zaposlenih na oddelkih in izpolnjevanja obveznosti glede pregledov ranljivih skupin v praksi ne morejo stavkati. Gre za zdravnike interniste, urgentne zdravnike, pediatre in radiologe.
“S pediatričnega oddelka nas obveščajo, ne le, da ni bil odpovedan noben pregled, temveč je pritok pacientov večji, kot je to običajno, kar pomeni, da so kljub stavki zdravniki celo nekoliko bolj obremenjeni, kot sicer. Predvidevamo, da je večji pritok pacientov na pediatrično urgenco posledica stavke zdravnikov na primarnem nivoju,” je v odgovoru na naše vprašanje dejala Anica Hribar.
Tudi v SB Celje so bolniki, ki so v skupinah, za katere mora biti zagotovljen zakonski minimum, normalno pregledani in obravnavani, je za STA danes poudarila sindikalna zaupnica Fidesa v tej bolnišnici Mateja Grat. Druge nenujne paciente pa prenaročajo. Ocenjuje, da je bilo doslej prenaročenih okoli 10 odstotkov pacientov.
Sicer pa zdravniki v celjski bolnišnici načrtujejo vsakodnevne zbore ob 10. uri. Na današnjem zboru so sicer zdravniki, ki so za eno uro prekinili svoje delo, predlagali zaostritev stavke, a bo odločitev o tem sprejeta na državnem nivoju, je dodala Grat.
Da bodo zaostrovali stavkovne aktivnosti, so denimo v ponedeljek sporočili z Onkološkega inštituta. Članica stavkovnega odbora sindikata Fides Ana Lina Vodušek je po včerajšnjih pogajanjih z vladno stranjo dejala, da bodo, če se bo stavka nadaljevala, po dogovoru z vodstvom Fidesa stavko nadaljevali in celo zaostrovali aktivnosti.
V UKC Maribor pravijo, da bodo v času stavke izvajali vse zdravstvene storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt, opravljali bodo vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve, povezane z nosečnostjo in porodom, in ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
“Delo bo organizirano tako, da bo zagotovljena čim manj motena oskrba bolnikov, saj se zavedamo, da smo javni zdravstveni zavod, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena in da smo tu zaradi bolnikov,” so v ponedeljek sporočili iz UKC Maribor in dodali, da bodo pacienti o morebitnih odpovedih storitev pravočasno obveščeni.
Zdravniki v preteklosti že večkrat stavkali
Zdravniki so v preteklosti že večkrat stavkali in tako skušali doseči boljše delovne razmere ali višje plače. Nazadnje so zdravniki stavkali marca 2017, ko so se v sindikatu Fides nato s takratno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc dogovorili o podpisu aneksov o standardih in normativih dela zdravnikov.
Prvič so zdravniki po državi stavkali 1. decembra 1993, naslednja enodnevna stavka pa se je odvila 15. decembra 1995.
Leta 1996 je potekala splošna stavka zdravnikov, s katero so zahtevali predvsem povišanje plač. Takrat so stavkali od 21. marca do 12. aprila. Za splošnega zdravnika so zahtevali osnovno plačo v višini 2,5-kratnika povprečne plače, za specialista pa trikratno povprečno plačo. Po treh tednih so z vlado našli skupni jezik, tako da se jim je dvignil količnik plače ter tudi dodatki. Ker način stavke zdravnikov takrat še ni bil opredeljen v zakonu, je Fides sklenil, da bodo v času stavke obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Medtem pa tri tedne niso opravljali nenujnih pregledov ali posegov. Pozneje so bila ta določila o načinu izvedbe stavke zdravnikov prenesena v zakon o zdravniški službi.
Med 19. marcem in 4. aprilom 2002 so zdravniki izvedli tako imenovano mehko stavko, saj so storitve opravljali 40 ur tedensko ter največ še dodanih 10 ur po pisnem nalogu o podaljšanem delovnem času. Takrat so zahtevali upoštevanje 40-urnega delovnega tedna in ustrezno plačilo ur, ki presegajo 40-urni delovnik, zahtevali pa so tudi najmanj 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje