Rusija ima dovolj denarja za plačilo svojih dolgov, problem pa je v tem, da ji ZDA ne pustijo, da bi jih plačala. Vprašanje je, ali je to problem za Rusijo ali za države, ki jo sankcionirajo.
Rusija je od začetka vojne v Ukrajini deležna ostrih ekonomskih sankcij s strani številnih držav. Mednarodni denarni sklad in nekatere bonitetne agencije so marca ocenjevali, da bo Rusija tako hudo prizadeta, da ji grozi globoka recesija in celo bankrot oziroma nezmožnost odplačevanja dolgov. Recesije v Rusiji še ni, njena plačilna sposobnost pa je bolj zapleteno vprašanje.
Denarja ima Rusija dovolj
Rusija nima težav z likvidnostjo in je zmožna izpolnjevati svoje obveznosti do tujih posojilodajalcev. Evropska unija namreč še ni omejila uvoza zemeljskega plina in nafte, ki sta pomembna ruska izvozna artikla in sta se od začetka vojne zelo podražila. Tudi denarja v tujih valutah ima po poročanju medijev veliko, čeprav so nekatere države zamrznile zlato in denar, ki ju ima Rusija v tujini, in čeprav nekatere države zavračajo plačila v ruskem rublju.
Kljub temu pa Rusija vsega dolga ne more odplačevati. Ameriško finančno ministrstvo ji namreč od 25. maja naprej tega ne dovoli več. Do takrat je veljala tako imenovana splošna licenca ameriškega finančnega ministrstva, ki je plačila dolga izvzela iz sankcij zoper Rusijo.
Od takrat Rusija ameriškim in mednarodnim posojilodajalcem ne more plačevati obveznosti, so poročali mediji. Tako ob roku, ki je potekel 27. maja, ni plačala predvidenih 100 milijonov evrov obresti na obveznice. Ima pa možnost, da te obresti plača še 30 dni po roku, zato ji je preostalo še nekaj dni. Konec junija pa se ji izteče rok za plačilo še 400 milijonov evrov obresti na obveznice.
“Imamo denar in obveznosti želimo plačati,” je konec maja dejal ruski finančni minister Anton Siluanov. Dodal je, da je problem umetno povzročila “neprijateljska država” in da škodi predvsem tujim vlagateljem v ruski dolg.
Kako pomembna bo takšna plačilna nesposobnost?
Ruski problem je sicer neobičajen, saj ima očitno drugačne težave kot druge plačilno nesposobne države. Plačilna nesposobnost namreč praviloma pomeni, da država nima denarja, da bi plačala svoje obveznosti do tujine in do svojih prebivalcev. Zato mora takšna država priti do denarja, a je zadolževanje zanjo oteženo zaradi črne pike, ki jo prinese status plačilne nesposobnosti.
Rusija pa denar ima in ne išče poti do denarja, vsaj ne pri posojilodajalcih iz držav, ki omejujejo poslovanje z njo, opozarja profesor Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Zato ni jasno, kako hude posledice bi Rusija trpela, če ji ne bi dovolili plačati dolga.
Pravzaprav je Rusija že zamudila eno svojo obveznost, je 1. junija uradno odločil odbor mednarodnega združenja ISDA, ki deluje na področju trga finančnih instrumentov. V začetku maja je namreč Rusija pri plačilu obresti na svoje obveznosti plačala približno 1,9 milijona evrov premalo.
V omenjenem odboru je 14 finančnih institucij, na primer Bank of America, Deutsche bank in sklada PIMCO ter Eliot management. Proti sklepu, da Rusija ni izpolnila obveznosti, je glasovala samo ameriška banka Citibank.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
