Skoraj polovica udeležencev volitev je volila taktično, je v raziskavi Politikon ugotovila agencija Valicon. Kot kaže, je prevladalo taktično glasovanje za SDS in Gibanje Svoboda. Skoraj polovica volivcev je volila za stranko, ki ni njihova iskrena, prva izbira. "Največ je v zadnjih dnevih pridobilo Gibanje Svoboda, sledi SDS. Izgubljale so praktično vse ostale stanke. LMŠ je odhod taktičnih volivcev odpeljal pod prag, SAB tudi brez tega pojava ni imela možnosti za prestop praga. Če bi se volivci držali svoje iskrene izbire, bi bila sestava državnega zbora precej drugačna, poleg LMŠ so bili v igri za prestop praga parlamenta še Povežimo Slovenijo, Resni.ca in Pirati," so pri Valiconu zapisali v izsledkih raziskave.
Pri Valiconu so v nedeljo, po zaprtju volišč, opravili t. i. “Post-poll” anketo, h kateri so povabili vse anketirance, ki so v zadnjem tednu pred volitvami odgovarjali na njihove ankete o volilni nameri. Namen “post-poll” analize je neposredna primerjava izražene volilne namere in dejanske izbire na voliščih, med istimi anketiranci. V tokratni “post-poll” analizi je sodelovalo 2.960 anketirancev.
Kot na svoji spletni strani zapisali v agenciji, “Post-poll” analiza rezultata letošnjih volitev kaže, da je delež tistih, ki se odločajo v zadnjih dnevih ali celo zadnji dan, ostal enako visok kot na preteklih volitvah, a tokrat je to bistveno vplivalo na izid volitev. “Vsak sedmi udeleženec volitev je odločitev o izbrani stranki sprejel na dan volitev (14 odstotkov), slaba polovica med njimi prav ob izpolnjevanju volilnega lističa. Podobno visok delež (13 odstotkov) se je odločal v zadnjih dneh. Več kot četrtina (27 odstotkov) udeležencev volitev je svojo odločitev sprejelo v zadnjih dnevih pred volitvami. Če k temu prištejemo še 9 odstotkov volivcev, ki so odločitev sprejeli v zadnjem tednu, je delež vseh, ki še teden dni pred volitvami niso bili povsem odločeni, dobra tretjina (36 odstotkov), kar smo ocenili tudi v naši volilni napovedi v četrtek pred volitvami,” so zapisali.
Dodali so, da so bili za razliko od volitev leta 2018 prisotni vsi potrebni pogoji za pojav taktičnega glasovanja, ki se je tokrat realiziralo v polni meri. “Poleg omenjene tretjine, ki je v zadnjih dnevih pred volitvami izrazila možnost spremembe svoje odločitve, je tu še desetina volivcev, ki so bili sicer odločeni že pred tem in niso izražali možnosti spremembe svoje odločitve, a so prav tako glasovali taktično. Skupaj je tako skoraj polovica udeležencev volitev (46 odstotkov) zatrdila, da so glasovali za stranko, ki ni njihova iskrena prva izbira, temveč so zaradi različnih vzgibov glasovali taktično,” kaže analiza.
Gibanje Svoboda in SDS zmagovalca taktičnega glasovanja
Pri Valiconu pravijo, da sta zmagovalca taktičnega glasovanja jasna in razvidna že iz odstopanja volilnega rezultata glede na napovedi. “Gibanje Svoboda je doseglo maksimalni možni rezultat, kot smo ga ocenili v naši volilni napovedi pretekli četrtek, kar se do sedaj ni zgodilo še nikoli. SDS je prav tako dobila nekaj več glasov od t.i. gotovih, zanesljivih glasov, ocenjenih tri dni pred volitvami. Vse ostale stranke so izgubljale,” so zapisali.
Slika, ki so jo objavili pri agenciji, prikazuje delež upravičencev na celotnem vzorcu, ki so v zadnjih treh dnevih spremenili svojo odločitev in na dan volitev obkrožili drugo stranko, oziroma so ali pa sploh niso prišli na volišča. Kot kaže, je Gibanje Svoboda uspelo privabiti za sedem odstotnih točk volivcev, ki so spremenili svojo namero, izraženo v zadnjih treh dnevih. Tretjino predstavljajo udeleženci, ki niso najavili gotove udeležbe, ostali dve tretjini pa predstavljajo volivci, ki so sicer še tri dni pred volitvami izražali namero po glasovanju za eno od strank koalicije KUL, ter nesojeni volivci stranke Resni.ca in NSi. “SDS je bila manj uspešna pri mobilizaciji taktičnih volivcev, prišli so predvsem iz smeri negotovih udeležencev in nesojenih volivcev NSi. NSi je edina stranka, ki je v zadnjih treh dnevih ‘podarila’ nekaj volivcev tako Gibanju Svoboda kot SDS. Edini dve stranki, ki sta nekaj več glasov izgubili na račun nerealizirane udeležbe, sta SD in Levica, njun rezultat bi bil brez te izgube lahko višji za približno od pol do ene odstotne točke,” so zapisali pri Valiconu.
Kakšen bi bil rezultat, če bi vsi volili iskreno
Pri Valiconu so volilce na koncu še vprašali, ali je bila stranka, za katero so glasovali, njihova prva izbira, ali pa so nemara glasovali za neko drugo stranko, iz takšnih ali drugačnih vzgibov, ter katera je tista stranka, ki bi bila njihova iskrena prva izbira. Na tej osnovi so preračunali rezultat volitev v primeru, če bi vsi volivci volili svojo iskreno prvo izbiro. Rezultat so nato preračunali v število mandatov (proporcionalno glede na delež glasov, izračun ne upošteva porazdelitve glasov po okrajih).
*Vir: Raziskava POLITIKON, Valicon 2022.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje