Politične stranke postavljajo svojim kandidatom za poslance različne pogoje. Kandidati LMŠ morajo predložiti potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V Levici je eden od pogojev plačana članarina. Kandidati Desusa morajo podpisati izjavo, da bodo v celoti spoštovali sklepe organov stranke. V Gibanju Svoboda pa so zaostrili pogoje za vstop v stranko – kdor želi postati njihov član, mora pridobiti pisno priporočilo dveh članov stranke.
Do 24. marca imajo politične stranke čas, da vložijo kandidatne liste za državnozborske volitve. Medtem ko so zlasti tiste z daljšim stažem liste v glavnem že sestavile, imajo nekatere novinke z iskanjem kandidatov precej težav. Večina strank sicer javno predstavitev list napoveduje za sredino marca.
V strankah so za izbiro kandidatov postavili različne interne pogoje. V LMŠ morajo tisti, ki se potegujejo za poslansko mesto, predložiti potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. Tako so se odločili že pred volitvami leta 2018, prakso pa nadaljujejo tudi letos. Kot razlog navajajo, da se zavzemajo “za višje standarde integritete in politične kulture”.
Da od kandidatov zahtevajo ti potrdili, so na svoji spletni strani navedli tudi v stranki Resni.ca. Poleg tega morajo njihovi kandidati dokazati, da doslej niso bili na “vitalnih političnih funkcijah”.
Kandidatom Levice potrdil o nekaznovanosti in o tem, da niso v kazenskem postopku, sicer ni treba prinesti, morajo pa to navesti v pristopni izjavi h kandidaturi na volitvah – za resničnost navedb jamčijo s podpisom. V Levici je pogoj za kandidaturo tudi plačana članarina. Nujnost tega plačila so posebej izpostavili tudi ob odhodu poslanca Željka Ciglerja iz njihove stranke pred poldrugim mesecem. “Eden od pogojev za uvrstitev na kandidatno listo za prihajajoče volitve so poravnane obveznosti do stranke – plačane članarine. Željko Cigler kriterija ni izpolnjeval, danes pa je sporočil, da odhaja iz stranke,” so v Levici navedli ob Ciglerjevem prestopu v SD.
Izjavo, da niso bili obsojeni “za naklepno storjeno kaznivo dejanje” in da niso v kazenskem postopku, morajo podpisati tudi kandidati Desusa. Zaradi slabih izkušenj s svojimi poslanci v tem mandatu, ki so se v zadnjem letu povsem oddaljili od stranke, so v Desusu pred letošnjimi volitvami v pravilniku o evidentiranju in v izjavi, ki jo morajo podpisati kandidati, močno zaostrili zahteve. “Upamo, da bo to dovolj, da se naši stranki ne bo ponovila kalvarija, kakršni smo bili priče v sedanjem mandatu,” nam je dejala generalna sekretarka Desusa Marija Pukl.
Tako se mora na primer kandidat za poslanca stranke upokojencev s podpisom izjave zavezati, da bo v celoti upošteval sklepe organov Desusa, da bo v državnem zboru zastopal strankine odločitve in stališča, da v času trajanja poslanskega mandata ne bo izstopil iz Desusa oziroma njene poslanske skupine in vstopil v drugo poslansko skupino, da bo v primeru nespoštovanja teh obveznosti ponudil odstop s poslanske funkcije …
V SD in v SAB potrdil in izjav kandidatov o nekaznovanosti ne zahtevajo. V SAB so nam sicer dejali, da zadeve preverijo. “Imamo sprejete kriterije za uvrstitev na kandidatno listo, obrazcev in izjav pa s kandidati ne podpisujemo,” so poudarili v SD.
Prav tako potrdil in izjav o nekaznovanosti in o tem, da niso v kazenskem postopku, ni treba predložiti kandidatom NSi in tistim, ki bodo kandidirali na listi Povežimo Slovenijo (v to zavezništvo so se pred aprilskimi volitvami povezale stranke Konkretno, SLS, Zeleni Slovenije, NLS in Nova socialdemokracija). V NSi smo lahko slišali, da svoje kandidate in njihovo “ozadje” relativno dobro poznajo – z njimi opravijo preliminarne pogovore, predlagajo jih tudi lokalni odbori … “Ljudje, ki so na naših kandidatnih listah, so zaupanja vredni; če to ne bi bili, jih ne bi uvrstili na liste,” pa je kandidate Povežimo Slovenijo ocenil uradni govornik tega gibanja Marko Balažic.
V SDS na naša vprašanja, kaj zahtevajo od kandidatov za aprilske volitve, niso odgovorili – po besedah naših virov pa potrdila oziroma izjave o nekaznovanosti in o tem, da zoper njih ne poteka kazenski postopek, ni med zahtevami. Kot je znano, pa so morali kandidati SDS doslej pred državnozborskimi volitvami s stranko skleniti pogodbo, v kateri je bilo določilo, da mora poslanec, ki zapusti poslansko skupino ali stranko, povrniti sorazmerni strošek predvolilne kampanje. Tako je SDS povračilo teh stroškov v prejšnjem mandatu terjala od poslancev Zvonka Laha in Andreja Čuša, ki sta izstopila iz njenih vrst.
Tudi v stranki Roberta Goloba dokazil o nekaznovanosti od svojih kandidatov za poslance ne zahtevajo, so pa zaostrili pogoje za vstop v stranko: kdor želi postati član Gibanja Svoboda, mora pristopni izjavi priložiti pisno priporočilo dveh članov stranke. To je ena redkih sprememb, ki so jo v Gibanju Svoboda vnesli v statut Z.dej, ko je dotedanjo stranko Jureta Lebna prevzel Robert Golob.
“S tem želimo preprečiti, da bi nam nasprotni tabor podtaknil kakšne člane oziroma da bi se zgodil sovražni prevzem stranke,” kot razlog za omenjeni neobičajni pogoj za vstop v stranko navajajo v Gibanju Svoboda. Na vprašanje, kdo je dal priporočilo za članstvo Robertu Golobu, pa odgovarjajo, da ga ta še ni potreboval. Vstopil je namreč že v stranko Z.dej, v kateri pisno priporočilo dveh članov ni bilo zahtevano.
Ali mora biti kandidat član stranke
V strankah imajo tudi različno urejeno, ali mora biti kandidat za državnozborske volitve njihov član ali to ni potrebno. Članstvo na primer ni obvezno za kandidaturo na listi LMŠ, Nove Slovenije, Dobre države, Vesne, Povežimo Slovenijo, Gibanja Svoboda … “To ni pogoj, je pa velika prednost in skoraj vsi kandidati so tudi člani naše stranke,” so nam povedali v SAB. Članstvo v stranki pa je pogoj za kandidaturo na listi SD, Levice, Desusa …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje