Največja in najprestižnejša kolesarska na svetu, dirka po Franciji, počasi prehaja v zaključno fazo. Kolesarji bodo na njej v treh tednih prekolesarili 21 etap in skupno prevozili več kot 3.400 kilometrov. Do kod pridemo, če se iz Ljubljane odpravimo na več kot 3.000 kilometrov dolgo pot?
Dirka po Franciji velja za najprestižnejšo in največjo dirko v kolesarski karavani.
V treh tednih, med katerimi sta bila dva prosta ponedeljka, bodo skupno prekolesarili 21 etap. Najdaljša med njimi je bila druga etapa, ko so kolesarji od Vitorie-Gasteiz do San Sebastiana prekolesarili 209 kilometrov. Kolesarji so zavili v Pireneje, Centralni masiv in Alpe.
Skupne številke kolesarjev so izjemne in za navadne smrtnike težko predstavljive. Toliko kilometrov, kolikor jih kolesarji premagajo v treh tednih, nekateri uporabniki avtomobila dosežejo v enem letu.
Kolesarji bodo v treh tednih prevozili več kot 3.400 kilometrov. Če bi se iz Ljubljane odpravili proti severu, bi se morali odpeljati skoraj do skrajne točke Norveške, da bi nabrali toliko kilometrov, kolikor čaka tiste kolesarje, ki bodo končali dirko po Franciji v nedeljo na Elizejskih poljanah.
Najprej bi po celinski Evropi prevozili nemškega Rostocka, nato pa bi šli naprej mimo Köbenhavna, Malmöja in skoraj celotne Norveške. Vožnja iz Ljubljane do manjšega mesta Skoganvarre, ki leži ob jezeru Gákkajávri, pa bi trajala kar 41 ur.
Če bi se iz slovenske prestolnice odpravili proti vzhodu, bi se močno približali uralskemu gorovju, ki razmejuje Evropo in Azijo. Ob povsem natančnem računu bi z avtomobilom prišli do manjšega ruskega mesta Možga, ki leži več kot tisoč kilometrov vzhodno od Moskve.
Izbira poti v smeri zahoda in juga bi se končala sredi morja. Izbira v smeri jugovzhoda pa bi nas skozi Srbijo, Bolgarijo in Turčijo pripeljala do iraškega mesta Kirkuk.
Razsežnosti, ki jih v treh tednih dosežejo profesionalni kolesarji, so še bolj izjemne, če pogledamo, kaj dosežemo z zračno linijo iz Ljubljane.
Če se usmerimo proti zahodu, bi končali sredi Atlantskega oceana, na polovici poti med Portugalsko in St. John’s v Kanadi.
Če se usmerimo proti jugu, bi končali sredi afriške države Čad, v primeru odhoda proti vzhodu pa bi končali v Kazahstanu, pri naravnem rezervatu Barsa-Kelmes. Če bi se iz Ljubljane po zračni liniji obrnili proti severu, bi po 3.400 kilometrih zračne linije končali tik pred otokom Spitsbergi, ki je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu.
Pred več kot stotimi leti je bila dirka po Franciji še daljša, kot je v moderni eri. Med letoma 1911 in 1929 so kolesarji na vsaki izvedbi dirke prevozili več kot 5.000 kilometrov. Najdaljša dirka je bila leta 1926, ko so prevozili kar 5.745 kilometrov, kar je skoraj razdalja med Parizom in New Yorkom.
V zadnjih desetih letih je bil najdaljša francoska pentlja leta 2014, ko so kolesarji presegli 3.600 prevoženih kilometrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!