Slovenija bo iz evropskega sklada za okrevanje in razvoj dobila 286 milijonov manj, kot je bilo predvideno, zato je vlada predlagala seznam projektov, ki bi jim zmanjšala financiranje. Hkrati pa je predvidela tudi zamike rokov za nekatere reforme, od katerih so odvisna izplačila iz sklada. Med njimi je dolgotrajna oskrba, ki jo politiki obljubljajo že več kot 20 let in o kateri so se volivci izrekali tudi na lanskem referendumu. Prvotni načrt vlade, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe postavila do začetka prihodnjega leta, se zdaj, kot kaže, zamika v april 2024. In kaj zdaj? Ter kaj se bo zaradi sprememb načrta za okrevanje in odpornost še spremenilo?
Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za spremembe načrta za okrevanje in odpornost. Danes sta jih javnosti predstavila Direktor urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic in državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Vlada želi načrt prilagoditi na tri načine:
- Financiranje nekaterih projektov, ki so vključeni v načrt, bo zmanjšano, saj bo Slovenija zaradi gospodarske rasti iz sklada za okrevanje in odpornost dobila 286 milijonov evrov manj.
- Vključeni bodo nekateri novi projekti, saj bo Slovenija dobila dodatnih 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam.
- Slovenija bo poskusila zamakniti roke za izvedbo nekaterih reform.
Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na spodnjem posnetku:
Zamik reform?
Načrt za okrevanje in odpornost je, če poenostavimo, predvsem mehanizem, s katerim Evropska unija finančno nagrajuje članice za reforme. Izplačila iz sklada za okrevanje in odpornost so torej vezana na roke oziroma mejnike v postopkih sprejemanja in uveljavljanja reform ključnih družbenih podsistemov.
Slovenija je na primer obljubila pokojninsko reformo ter reformo dolgotrajne oskrbe, plač v javnem sektorju in šolstva.
Vlada zdaj v izhodiščih med drugim predlaga zamik mejnika “začetek veljavnosti zakona o dolgotrajni oskrbi”. V veljavnem načrtu, ki ga je z evropsko komisijo izpogajala prejšnja vlada, je predvideno, da bi zakon začel veljati v drugi četrtini leta 2022. Aktualna vlada bi ta rok premaknila na drugo četrtletje prihodnjega leta.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sicer sprejet že konec leta 2021 in je začel veljati januarja 2022, vendar spremembe, ki jih je prinesel, niso nikoli zaživele. Nekatere pomembne rešitve bi se morale začeti izvajati z začetkom leta 2023, a je bil na referendumu konec lanskega leta izglasovan enoletni zamik. Aktualna vlada in praktično vsi, ki bi skrbeli za izvajanje zakona, so ga ostro kritizirali. Na drugi strani so predstavniki prejšnje vlade in drugi zagovorniki zakona kritike zavračali kot neupravičene in trdili, da bi zakon prinesel večje javno financiranje in boljšo oskrbo tistih, ki potrebujejo pomoč.
Minister za delo Luka Mesec je po referendumu dejal, da bo vlada do 1. januarja 2024 vzpostavila delujoč sistem dolgotrajne oskrbe. Predlog za spremembo načrta za okrevanje in odpornost pa kaže, da vlada tega morda ne pričakuje več. Mejnik “veljavnost zakona o dolgotrajni oskrbi” bi namreč zamaknila v drugo četrtletje 2024, piše v izhodiščih za prilagoditev načrta.
Če bi evropska komisija na ta zamik pristala, to ne bi pomenilo, da koalicija zakona ne more sprejeti prej. Rok mejnika v načrtu namreč narekuje samo, kdaj naj bi Slovenija iz Evrope prejela “nagrado” za izvajanje reforme. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, zakaj želi vlada ta mejnik prestaviti na drugo četrtletje prihodnjega leta in ne na zgodnejši datum.
Poleg tega vlada med drugim očitno meni, da bi bilo treba zamakniti začetek gradnje infekcijske klinike v Mariboru, in sicer iz zadnjega četrtletja 2022, kot piše v načrtu zdaj, na drugo četrtletje 2024.
Vlada sicer predlaga, da se zamaknejo reformni mejniki na naslednjih področjih:
- okrepitve investicij za zeleni in digitalni prehod,
- zagotavljanje stabilnosti sistema zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe,
- izvajanje nacionalnega načrta v skladu z mejniki in cilji izvedbenega sklepa,
- zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv z uvajanjem obnovljivih virov energije, povečanjem ukrepov energetske učinkovitosti, še posebej javnih stavb, elektrifikacije v prometnem sektorju in zagotavljanjem zadostne zmogljivosti energetske infrastrukture.
Josip Mihalic in Saša Jazbec sta poudarila, da potencialni zamik mejnika pri izvedbi določene reforme, ne pomeni, da Slovenija ne bo dobila izplačila, ki je vezano na ta mejnik. Časovni zamik pri mejniku namreč pomeni samo časovni zamik pri izplačilu, sta pojasnila.
Za katere projekte bo vlada iskala druge vire?
Načrt za okrevanje in odpornost pa ima poleg reformnega tudi naložbeni del. V tem ne gre za nagrajevanje, ampak sklad neposredno krije stroške izvedenih projektov.
Zaradi gospodarske rasti bo Slovenija iz sklada za okrevanje in odpornost dobila 286 milijonov evrov manj nepovratnega denarja, kot je bilo sprva predvideno. Zato bodo nekateri ukrepi iz naložbenega dela načrta izpadli oziroma bodo financirani v manjši meri, kot je bilo predvideno.
Vlada je pozvala resorje, da sporočijo, kateri projekti ne bodo izvedeni v predvideni časovnici, je povedala Saša Jazbec. Tako je bil oblikovan seznam, ki ga bo vlada usklajevala z različnimi javnostmi in evropsko komisijo.
“Za projekte, ki bodo na koncu izpadali, a so pomembni za okrevanje in odpornost države, bo vlada iskala alternativne vire,” je dejala. Mihalic je dodal, da je pomembna tudi realnost izvedbe projektov v zastavljenih rokih.
Med projekti, ki bi jim vlada znižala financiranje iz načrta, so tudi ukrepi za protipoplavno varnost, je potrdil Mihalic. “Ne bi se v celoti znižal ukrep, ampak samo za deset milijonov evrov, iz 55 na 45 milijonov evrov,” je pojasnil.
Drugi projekti so nadgradnja lokomotiv z dodatno opremo, ki naj bila izvedena pozneje, projekt inštituta za hrano, ozelenitev izobraževalne infrastrukture, je naštel.
“Bolj izstopajoča pa je gradnja objekta URI Soča v Ljubljani,” je poudaril, “ključen razlog je sodni spor glede zemljišča, ki poteka v ozadju.”
“Pri identifikaciji ukrepov smo sledili predvsem kriterijem, ali naložba prispeva k zelenim in digitalnim ciljem, ali gre za časovno tvegano naložbo in upoštevala druga tveganja, povezana z zagotavljanjem pogojev, ki jih je država dogovorila z Evropsko komisijo ob potrditvi načrta,” so prejšnji teden pojasnili na vladi.
“Upoštevati je treba, da je vsaj 40 odstotkov načrta obarvanega zeleno in da ga je vsaj 20 odstotkov povezanega z digitalnimi cilji,” je danes poudarila Saša Jazbec.
1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev do 2026
Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov (reform in naložb), namenjen blažitvi gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji, pojasnjuje vlada. Načrt je podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Po izračunih, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija s tega naslova do konca leta 2026 koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde kot predvideno ob potrditvi načrta julija 2021. Na voljo so ji tudi povratna evropska sredstva. V trenutni verziji načrta je predvidenih 86 naložb in reform. Z njihovo izvedbo je povezanih 209 mejnikov in ciljev, ki so pogoj za priliv evropskih sredstev.
Druga večja sprememba, ki jo naslavlja vladna prilagoditev, je evropski načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov REPowerEU. V začetku meseca je v veljavo stopila evropska uredba, ki predvideva vključitev ciljev REPowerEU v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, in sicer v obliki samostojnega poglavja. Slovenija za te namene lahko računa na 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.
Vlada je sporočila, da pri pripravi vsebin novega poglavja REPowerEU sledi načelu komplementarnosti z obstoječimi ukrepi načrta, in sicer na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Pri tem je, kot trdi, posebej pozorna na izvedljivost ukrepov do zaključka programskega obdobja. Poleg naložb mora vlada predlagati tudi povezane reforme, ki so pogoj za koriščenje sredstev za okrevanje in odpornost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje