Na videz preprosto vprašanje, kdaj otroku kupiti pametni telefon, ima odgovor, ki je v teoriji znan vsem: čim pozneje. Kaj storiti, ko se otroci, z njimi pa tudi starši, znajdejo pod pritiskom vrstnikov, in kateri starši so v resnici "dinozavri".
Po podatkih statističnega urada pametne telefone v Sloveniji uporablja 164.809 ljudi, starih od 16 do 26 let. Koliko je teh uporabnikov med mlajšimi otroki in kdaj v povprečju slovenski otroci dobijo svoje pametne telefone, pri nas še ni statistično raziskano. Smernice NIJZ za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so jih pisali slovenski strokovnjaki s področja pediatrije in psihologije, pa so jasne. Ti svetujejo, naj otroci prve triade (6- do 8-letniki) zaslone samostojno uporabljajo le izjemoma, in sicer le za šolske dejavnosti. Starši naj bodo zraven in spremljajo, kaj otrok dela ali gleda. Telefon in tablica ali računalnik naj bodo v tem obdobju le delovni pripomoček, ne pa glavni vir zabave, svetujejo strokovnjaki.
Začnite z “butlfonom”
Otrok, ki ni več v prvi triadi osnovne šole in je star med 10 in 12 let ter že uporablja telefon, naj ne bo lastnik pametnega telefona. “Vsaj do 13. leta naj otroci nimajo svojega pametnega telefona,” pravi psihologinja Nuša Klepec.
Psihologinja nevladne organizacije Logout predlaga tudi, da se starši najprej odločijo za nakup telefona z osnovnimi funkcijami za klice in pošiljanje sporočil, ki se ga je v javnosti prijel izraz “butlfon”. Tak telefon lahko uporabljajo tudi otroci prve triade. “Otrok, ki sam hodi na obšolske dejavnosti in podobno, lahko ima takšen telefon, s pametnim telefonom pa je boljše počakati,” pove Nuša Klepec, ki pomaga otrokom (in njihovim staršem), zasvojenim z zasloni. V posebnem članku, ki ga bomo objavili jutri, pišemo o negativnih posledicah pretirane rabe zaslonov in simptomih zasvojenosti, ki se lahko pojavijo že pri osnovnošolcih in celo malčkih.
Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti in terapevt s 25-letnimi izkušnjami, je eden največjih slovenskih strokovnjakov za zdravljenje nekemičnih odvisnosti. Pri rabi zaslonov je močno previden. Njihovo rabo za zabavne namene popolnoma odsvetuje vsaj do sedmega leta starosti. Razlika je namreč, ali zaslone uporabljamo za zabavo ali za delo, pojasnjuje. “Če možgani delajo z zasloni, se utrudijo. Stimulacija je drugačna kot pri rabi zaslona za zabavo,” zato meni, da “otroci, ki do desetega leta ne uporabljajo zaslonov, ne zamujajo ničesar”. “Raziskave so pokazale, da otroci in mladostniki, ki imajo manj stika z zasloni ali ga sploh nimajo, v sedmih dneh pridobijo vse veščine rabe zaslonov,” poudarja.
Otroci “dinozavrov”: “Vsi že imajo telefon, samo jaz ne”
Starši, ki vztrajate pri tem, da otroku telefon kupite čim pozneje, ste verjetno že slišali nekaj podobnega kot “vsi že imajo telefon, samo jaz ne”. Morda ste bili označeni za dinozavre. Sogovornika takšne starše podpirata, naj vztrajajo pri svojem.
“Tudi moj sosed ima avtomobil znamke Volvo, ki ga jaz nikoli ne bom imel. Te občutke moram predelati in vedeti, da so v življenju razlike. 12-letnik je že dovolj zrel, da lahko razume, da so v življenju razlike,” pravi Kramli, ki želi opolnomočiti starše. “To torej ni problem otroka, ampak starša, kako to predstavi. Če ima starš rad svojega otroka in mu hoče dobro, bo stabilno in mirno razložil pravila in kulturo rabe zaslonov, otrok pa jih bo sprejel, pa četudi ob kljubovanju, in ne bo imel posledic. Nobene katastrofe ni ali stigme. Naučil se bo, da imajo starši pravila in standarde, s katerimi bo živel. Dinozavri niso več tisti, ki ne dajo otrokom teh tehnologij. Dinozavri so tisti, ki jih,” je slikovit Kramli.
Ko se odločite za nakup telefona
Ko se vendarle odločite, da je čas, da vaš otrok dobi pametni telefon, je pomembno vzpostavljanje kulture rabe zaslonov. Znotraj družine oblikujte jasna pravila, kje je prostor za uporabo zaslonov in kdaj, kje zaslonov ni. Strokovnjaki v smernicah svetujejo, naj starši otrokom ne podarijo telefona in naj ga otrok ne kupi iz lastnih prihrankov. Če je telefon dejansko starševa last, je lažje uravnavati njegovo uporabo.
Za otroke, mlajše od 15 let, smernice priporočajo nameščanje iger in aplikacij le z vednostjo, še bolje v navzočnosti staršev. Prav tako svetujejo pripomočke za starševski nadzor časa pred zasloni, ob zavedanju, da noben filter, ki ga namestite na telefon, ni popolnoma zanesljiv, starejši otroci pa jih že znajo prelisičiti. Pred začetkom samostojne rabe zaslonov se vsekakor prej pogovorite z otrokom, redno se pogovarjajte o pasteh interneta, nevarnostih, spoštovanju svoje in tuje zasebnosti itd.
Pomembno je vedeti, da so vsebine na spletu, družbenih omrežjih in drugih aplikacijah močno zasvojljive, mladostniki pa teh skušnjav ne morejo še obvladovati. Strokovnjaki zato opozarjajo, naj starši pomagajo otrokom odložiti telefone. Čeprav sogovornika ne ponudita jasne starosti, kdaj lahko otroci samostojno uporabljajo telefon, Kramli opozarja, da je vse odvisno tudi od tega, koliko časa otrok preživi v naravi, ob gibanju, rabi prstov in tovrstni stimulaciji možganov.
“Otrok, ki meče žogo, pleza, teka, dnevno aktivira možgane, da so v stiku z realnostjo, je lahko uro ali dve na telefonu in nima težav. Za otroka, ki ne aktivira svojih možganov v realnem svetu, ampak virtualnem, in tam tudi rešuje svoje težave, pa je lahko že pol ure preveč,” pojasnjuje Kramli.
Univerzalne starosti, pri kateri otroku omogočiti samostojno rabo telefona, torej ni. Starši morajo presoditi, kako zrel je njihov otrok in koliko časa otrok preživi ob kakovostnih dejavnostih brez zaslonov, ki pozitivno stimulirajo možgane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje