V Šoštanju je potekala državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Kot je v govoru poudarila slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, se je z nastankom Osvobodilne fronte združilo in skupaj uprlo celotno slovensko ljudstvo. "Narod se je v nuji po samoohranitvi in v želji po samoodločbi združil, organiziral in legitimno uprl," je poudarila.
Večer pred 27. aprilom, ko praznujemo dan upora proti okupatorju, je v Šoštanju potekala osrednja državna proslava ob tem prazniku. Prav v Šoštanju se je rodil pesnik Karel Destovnik – Kajuh, ki mu je vlada letos posvetila leto. Slavnostna govornica je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, poleg nje pa sta bila na proslavi tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Na proslavi so bili tudi nekateri predstavniki vlade, med njimi ministra Tanja Fajon in Marjan Šarec, ter nekdanji predsednik republike Milan Kučan.
Klakočar Zupančič je najprej spomnila na napad na Kraljevino Jugoslavijo, s katerim se je začelo “eno najtemnejših obdobij v slovenski zgodovini”. V govoru je orisala grozote, ki so jih okupatorji povzročili na okupiranem ozemlju, in spomnila na zapiranje ljudi, streljanja talcev, potujčevanje in poboje Judov.
Po besedah Klakočar Zupančič se je z nastankom Osvobodilne fronte združilo in skupaj uprlo celotno slovensko ljudstvo. Po mnenju predsednice DZ je bila to pomembna prelomnica v slovenski zgodovini. “Takrat se je narod v nuji po samoohranitvi in v želji po samoodločbi združil, organiziral in legitimno uprl,” je povedala na proslavi.
Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je bila po besedah Klakočar Zupančič logičen nadaljnji korak k popolni svobodi naroda, ki se mu je na majhnem koščku zemlje sredi Evrope uspelo obdržati stoletja. Predsednica DZ se je poklonila pesniku Kajuhu in spomnila, da bodo za njim ostale njegove pesmi, izraz hrepenenja po družbeni spremembi in socialni pravičnosti, poziv k uporu, prepleten z ljubeznijo, družino in smrtjo. Na koncu govora je prebrala tudi njegovo pesem Ko človek bo človeka prepoznal.
Na predvečer praznika je državljanom čestital tudi premier Robert Golob, ki dan upora proti okupatorju razume kot praznik spomina in razmisleka. “Vojne se ne razplamtijo čez noč, so v nas in med nami. Hrani jih vsaka, še tako bežno izrečena ali lahkomiselno zapisana beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja. Zato je prav, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo,” je zapisal v poslanici.
Kot je še sporočil premier, bi bilo naivno pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe. “Še bomo prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine,” je poudaril predsednik vlade Golob. V poslanici je državljanom še zaželel, da naj jih preteklost navdihuje z dobrimi zgledi. “Že dediščina Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitve znali izkoristili zgodovinsko priložnost, nas uči, da je včasih potrebna odločnost,” je sklenil premier.
Na proslavi, ki jo je režiral Tomaž Letnar, so sodelovali zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in policije. Kot je pred proslavo povedal režiser proslave, je želel v umetniškem programu izpostaviti tudi človečnost, ki so jo v nemogočih razmerah s pisanjem pesmi, plesom, skladanjem glasbe, ljubeznijo in smehom ohranjale borke in borci. Letnarjeva dramska pripoved tako temelji na osebnih zgodbah v resničnih zgodovinskih okoliščinah in s tem upor dviga nad ideološke interpretacije zgodovine na osebno in etično raven ter mu daje brezčasen pomen.
Glasbeni gostje so bili med drugim sopranistka Sabina Cvilak, skupina Šank Rock, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in pihalni orkester Zarja Šoštanj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje