Menu Item
Vodstvo državnega zbora (DZ) in vodje poslanskih skupin so se odzvali na zahtevo SDS, da po napadu na poslanca Branka Grimsa parlamentarne službe uvedejo varovanje poslancev med garažo in poslopjem DZ. Mnenja o tem so med poslanskimi skupinami deljena. Pogovori o okrepljenem varovanju so sicer stekli že pred zadnjim napadom, med predlogi pa je bila ponovno tudi izgradnja posebnega predora pod Šubičevo ulico.
Potem ko je bil poslanec SDS Branko Grims v petek napaden na poti od državnega zbora proti garažni hiši pod Trgom republike, je danes vodja poslanske skupine njegove stranke Jelka Godec predstavila zahteve, ki jih je naslovila na vodstvo DZ in pristojne službe. V SDS zahtevajo sklic nujne seje kolegija predsednice DZ, vložili pa so tudi zahtevo za sklic nujne seje odbora za notranje zadeve. Od vodstva DZ zahtevajo, da poskrbi za varovanje poslancev na poti od parlamenta do garažne hiše, kjer imajo poslanci na voljo parkirna mesta.
Kot pravi Jelka Godec, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič na zahtevo po varovanju poslancev odgovorila z besedami, da napad na poslanca Grimsa obžaluje, da predlog podpira in da se bodo o tem pogovorili po počitnicah. A Godec vztraja, da je razpravo o tem treba opraviti takoj.
Klakočar Zupančič, ki je trenutno na dopustu, nam je sporočila, da se res strinja s predlogom o varovanju poslancev na poti od DZ do garažne hiše in obratno. Glede na zadnje dogodke se ji to zdi utemeljeno, se je pa po njenih besedah o tem “treba pogovoriti s policijo oziroma ministrstvom za notranje zadeve”. Za varovanje poslancev je namreč pristojen Center za varovanje in zaščito, ki sodi pod okrilje policije. Po mnenju predsednice DZ bi takšno varovanje “od poslancev zahtevalo organiziranost, sodelovanje in prilagajanje”.
A težava je v tem, da policija, ki je prisotna tudi v posebni hišici pred parlamentom, za zdaj varuje le poslopje DZ in površine v neposredni bližini. Denimo Trg republike, ki je samo na drugi strani Šubičeve ulice in kjer je prišlo do napada na Grimsa, je že javna površina, na kateri pa so pristojnosti policije bolj omejene in ljudi od tam ne more kar tako odganjati.
Zato je tudi po mnenju Uršule Zore Tavčar, generalne sekretarke DZ, ki vodi parlamentarne službe, o tem treba opraviti razpravo. A ne na javnem kolegiju predsednice DZ, pač pa na posebnem zaprtem posvetu vodij poslanskih skupin, na katerega bi povabili tudi predstavnike policije. Debata o morebitnem okrepljenem varovanju poslancev je sicer na enem od takšnih posvetov stekla že pred meseci, a do dogovora o rešitvi ni prišlo.
Se je pa med predlogi ponovno znašla tudi ideja o predoru pod Šubičevo ulico, ki ga je načrtovala prejšnja vlada oziroma v njenem imenu takratni notranji minister Aleš Hojs. A je njegova naslednica Tatjana Bobnar od projekta odstopila, ministrstvo za notranje zadeve pa je policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu naznanilo več sumov kaznivih dejanj.
Odzivi parlamentarnih strank na najnovejši predlog SDS so različni. V največji poslanski skupini Svoboda, katere članica je tudi predsednica DZ Klakočar Zupančič, pravijo zgolj, da je o tem treba opraviti razpravo in da bi bila za morebitno takšno rešitev, torej fizično varovanje poslancev, ključna strokovna podlaga. Neuradno pa je iz njihovih vrst slišati, da se lastnega naroda ne bojijo, torej predlogu za zdaj niso najbolj naklonjeni.
Jasno proti pa so Socialni demokrati, ki sicer enako kot vse preostale stranke, ostro obsojajo nasilje in v luči napadov na poslance razumejo zaskrbljenost, prav tako razumejo tudi predlog SDS o fizičnem varovanju. A ob tem v SD opozarjajo, da so poslanci predstavniki ljudstva in ogledalo naše družbe, zato bi morali tudi sami odsevati pozitivne vrednote. “Žal pa opažamo, da je med predstavniki ljudstva vse več izražanja sovražnega govora, ki je nedvomno prispeval k ponavljanju nasilja v družbi”, so zapisali v poslanski skupini SD, ki jo vodi Jani Prednik. Prepričani so, da se poslancem ni treba počutiti ogrožene, “zato so pozivi za fizično varovanje poslancev nepotrebni”.
Podobnega mnenja so tudi v Levici, kjer se strinjajo, da je “vsakršna oblika nasilja nad komerkoli nesprejemljiva”. Kot je za N1 še povedal vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec, tudi oni podpirajo, da se o tem opravi razprava na posvetu pri predsednici DZ. Do konkretnega predloga SDS se ni opredelil, je pa ob tem dodal: “Ta razrast nasilja in nestrpnosti je tudi plod dveh let zatiranja ljudi pod prejšnjo vlado. In če želimo normalizirati stvari v družbi, je treba voditi politike, ki bodo usmerjene k ljudem, ne pa proti njim.”
V opozicijski NSi, od koder so že večkrat poročali o napadih na svoje poslance, tudi fizičnih, se danes do predloga SDS prav tako niso opredelili. Podpirajo pa pogovore s policijo, ki mora po njihovem mnenju izdelati varnostno oceno in storiti vse, da do tovrstnih incidentov ne bo več prihajalo.
Poslanci sicer glede na Uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili varovani po kateri od štirih stopenj varovanja. Predsednik republike in premier sta denimo varovana po drugi stopnji, predsednica državnega zbora in nekateri ministri pa po tretji. Večina preostalih funkcionarjev je varovana po četrti stopnji, lahko pa policija na podlagi odredbe generalnega direktorja policije varuje tudi “druge državne funkcionarje, če je zaradi opravljanja njihove funkcije oziroma opravljanja javnih nalog resno ogroženo njihovo življenje in telo”, še piše v omenjeni uredbi. Torej bi lahko varovanje poslancev, če se na koncu tako dogovorijo, odredil prvi mož policije Boštjan Lindav.
Kot opozarjajo naši viri, dobri poznavalci parlamentarnega dogajanja, so policisti nekatere poslance v preteklosti že spremljali do garažne hiše, in sicer je bilo to v času prejšnje vlade, ko so številne poslance zmerjali in celo pljuvali pred parlamentarnim poslopjem. Tudi to, da se lahko na drugi strani ceste brez omejitev zbirajo ljudje in tam celo popivajo, se nekaterim našim sogovornikom ne zdi primerno. Državni zbor je sicer že naročil študijo o možnih rešitvah, iz nje pa izhaja, da ima to vprašanje veliko držav rešeno na način, da poslance bodisi fizično varujejo bodisi je na površinah okoli parlamentarnih poslopij določen pas, na katerem je prepovedano zbiranje oziroma protestiranje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje