Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predstavil ugotovitve letnega poročila. Ugotovila sta, da komisija dela dobro. Klakočar Zupančič je izpostavila izboljšanje na področju ignorance komisije s strani državnih organov in funkcionarjev. Šumi pa je delo komisije ocenil kot dobro, "za še bolj učinkovito delo pa so mogoče potrebne določene zakonske spremembe, predvsem pa, da bi se naša priporočila v praksi, če že ne upoštevala, pa vsaj dolžno obravnavala," je dejal.
Predsednik KPK Robert Šumi je predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič predstavil letno poročilo komisije. Dejal je, da KPK ne more biti popolnoma uspešna, če deluje sama, in poudaril pomen sodelovanja vseh pristojnih. Predsednica DZ je bila vesela ničelne ignorance do KPK, ni pa še večjega izboljšanja na področju korupcijskih tveganj, je opozorila.
Klakočar Zupančič je v izjavi za medije po srečanju s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) izpostavila izboljšanje na področju ignorance komisije s strani državnih organov in funkcionarjev. “Dejansko je komisija spoznana za zelo pomembnega partnerja, kot nekdo, katerega vloga je izjemno pomembna, da vzdržujemo v Sloveniji stanje transparentnosti in integritete,” je dejala.
Kot jo je obvestil Šumi, vlada obravnava priporočila KPK in do njih zavzame stališče. To je ocenila kot velik korak naprej, saj da to pomeni, da KPK “ni več nek nebodigatreba, ampak zelo pomemben organ, ki ga je treba spoštovati”. Omenila je še pripravo nove resolucija o preprečevanju korupcije, ki naj bi jo DZ obravnaval jeseni.
Obenem pa je opozorila, da “še ni opazno večje izboljšanje na področju korupcijskih tveganj na splošno, in sicer je med nami še premalo ozaveščenosti glede integritete, vzpostavitve zaupanja med funkcionarji in družbo”, kar da je še posebej vidno na lokalni ravni.
“Zdnjih 20 let zastalo zavedanje o transparentnosti”
Kot je izpostavila predsednica DZ, je Slovenija v zadnjih 20 letih nekoliko zastala na področju zavedanja o pomenu transparentnosti, o vlogi preganjanja korupcije in o tem, kako pomembno je, da so državni funkcionarji osebe z visoko stopnjo zaupanja in visoko integriteto.
Slovenija je po njenih besedah na tej lestvici precej nizko in mora še precej narediti. Meni, da lahko veliko naredimo z izobraževanjem, z neprestanim ponavljanjem pomembnosti teh vrednot in tudi z dostojnim življenjem. Ko so namreč ljudje dostojno plačani za svoje delo in dostojno živijo, je korupcijskih tveganj precej manj, meni.
Po Šumijevih besedah v komisiji ocenjujejo, da delajo dobro, kot je ocenila tudi predsednica DZ. “Za še bolj učinkovito delo pa so mogoče potrebne določene zakonske spremembe, predvsem pa, da bi se naša priporočila v praksi, če že ne upoštevala, pa vsaj dolžno obravnavala,” je dejal.
Ob tem je kot pomembno izpostavil še, da vsi, ki so v družbi pristojni za področje preprečevanja korupcije, stopijo skupaj. Omenil je učinkovito sodelovanje KPK z zavodom za šolstvo ter poudaril pomen sodelovanja tudi s civilno družbo, nevladnimi organizacijami, neodvisnimi državnimi organi in tudi politiko, ki da naj pristopi vsaj z načelnim strinjanjem o težavah in zavedanjem problema.
Poudaril je še, da morajo standardi iz protikorupcijske zakonodaje iz leta 2010, kot so integriteta, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja, kot standard živeti tudi v praksi, ne samo v zakonu.
V sklepnem delu analiza korupcijskih tveganj v zdravstvu
Glede opažanj na področju korupcije v zdravstvu je Šumi dejal, da so v sklepnem delu priprave analize, ki so jo napovedali spomladi in v kateri bodo razgrnili v preteklosti že zaznana in mogoče tudi kakšna nova korupcijska tveganja. Naslovili jih bodo na pristojno ministrstvo in vlado, obenem pa tudi javnost obvestili, kaj bi bilo po njihovih ocenah treba spremeniti.
Na vprašanje, ali obstaja sum korupcije v primerih, ko je v središču razpisov vedno eden in isti ponudnik, pa je Šumi odgovoril, da so korupcija in tudi korupcijska tveganja “vedno obstajala in vedno bodo”, odnos do njih pa da je odraz zrelosti. “Mi se zavzemamo, da bi bila korupcijska tveganja naslovljena bolj zrelo, bolj transparentno, bolj odgovorno in da bi jih bilo v praksi vse manj,” je dejal.
Pojasnil je, da bi pri vsakem razpisu lahko prišlo do določenih tveganj. “V kolikor pa so izpolnjeni vsi standardi, ki jih določa tako zakon o javnem naročanju kot tudi drugi zakoni, pa je seveda to omejeno. In če v praksi delamo zraven še transparentno in odgovorno, potem praviloma preprečimo takšna tveganja,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
