Menu Item
V Sloveniji še nikoli ni bilo toliko oseb brez izbranega osebnega zdravnika, podrobnejši podatki pa kažejo, da se razmere slabšajo predvsem v Zdravstvenem domu Ljubljana. Koliko ambulant družinske medicine v največjem slovenskem zdravstvenem domu je brez nosilnega zdravnika? In zakaj nekateri menijo, da bi lahko imeli vladni ukrepi, ki so namenjeni reševanju družinske medicine, dolgoročne neželene posledice?
V Sloveniji se že dolgo govori o krizi primarne ravni zdravstva, a po najpogosteje uporabljenem merilu se je stanje v drugi polovici lanskega leta precej poslabšalo. Število oseb brez izbranega osebnega zdravnika je bilo dolga leta med 100.000 in 125.000, novembra lani pa je številka prvič narasla nad 130.000.
Čeprav je ministrstvo za zdravje lani poleti sprejelo več ukrepov za blaženje tega problema, se število neopredeljenih ni zmanjšalo, ampak je v zadnjih mesecih zraslo še za približno 8.000 na več kot 140.000.
Problem Zdravstvenega doma Ljubljana
Očitno pa je, da se razmere poslabšujejo predvsem v glavnem mestu. Če izvzamemo ljubljansko izpostavo zavoda za zdravstveno zavarovanje (vseh izpostav je 55), se je število neopredeljenih v državi celo za malenkost zmanjšalo. Od novembra lani se je do konca letošnjega februarja spustilo s 100.844 na 99.691, manjše je torej za približno en odstotek.
V izpostavi Ljubljana pa se je v tem času številu zavarovancev brez izbranega osebnega zdravnika povečalo z 31.341 na 40.464 ali za 29 odstotkov.
Prav novembra lani smo prvič pisali o velikih težavah, ki jih ima ljubljanski zdravstveni dom na področju družinske medicine oziroma pri zdravstvenem varstvu odraslih. Kmalu za tem smo poročali tudi, da so družinski zdravniki nezadovoljni z vodstvom, zato odhajajo tako v druge zdravstvene domove kot h koncesionarjem. Ljubljanski župan Zoran Janković kljub temu odločno podpira direktorico Antonijo Poplas Susič, ki zdravstveni dom vodi od aprila 2021.
ZZZS že več let plačuje približno 100 ambulant družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana, zaradi odhodov pa jih je vse več brez nosilnih zdravnikov. Novembra lani je bilo brez nosilca 16 ambulant, zdaj jih je že skoraj 30, so nam sporočili z zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Število družinskih zdravnikov, ki v Zdravstvenem domu Ljubljana opredeljujejo paciente, se sicer letos ni spremenilo, še vedno jih je 89, tako kot decembra, pravijo v zdravstvenem domu.
“Nagrade ne vplivajo na število opredeljenih”
Posamezna ambulanta mora opredeljevati vsaj toliko pacientov, da doseže normativ 1.895 glavarinskih količnikov. To pomeni približno 1.000 do 1.600 pacientov, odvisno od njihove starosti. Starejši pacienti namreč predstavljajo več glavarinskih količnikov, saj naj bi bolj obremenjevali svoje zdravnike.
Povprečno pa imajo ambulante družinske medicine več kot 1.600 opredeljenih pacientov ali več kot 2.000 glavarinskih količnikov. Sedanji normativ je bil uveden leta 2019, pred tem je bil precej višji. Zato predvsem starejše ambulante normativ presegajo, pravila pa jim preprečujejo, da bi paciente odslavljale.
Družinski zdravniki ob tem opozarjajo, da število opredeljenih pacientov ne pove vsega o njihovih obremenitvah. Čeprav se povprečje glavarinskih količnikov počasi znižuje, imajo ambulante vse več obravnav, odločajo o vse več bolniških odsotnostih in izdajo vse več receptov, poudarjajo.
Na predlog ministrstva za zdravje je državni zbor lani poleti sprejel več ukrepov za rešitev težav zavarovancev, ki so brez izbranega zdravnika. Eden od njih je nov način plačevanja dodatkov za preobremenjene ekipe družinske medicine. Prvič doslej so namreč zaposleni nagrajeni za vsakega opredeljenega pacienta nad normo.
Nagrade, ki jih plačuje državni proračun, so med septembrom in januarjem stale 9,33 milijona evrov, vendar na zavodu za zdravstveno zavarovanje pravijo, da to ni vplivalo na število opredeljenih pacientov.
Ekipe v zdravstvenih domovih imajo zdaj povprečno celo manj opredeljenih pacientov kot lani poleti, se je pa povprečje zvišalo pri zasebnih družinskih zdravnikih s koncesijo.
Neželeni učinki
Nekateri pa opozarjajo, da bi lahko imelo izdatno financiranje ambulant družinske medicine neželene učinke. Omogoča namreč, da ambulante kopičijo opredeljene paciente, nato pa si delo s temi pacienti razdeli več zdravnikov. To pa je v nasprotju s temeljnim načelom instituta izbranega zdravnika, ki predvideva, da zdravnik pacienta zelo dobro pozna, pacient pa zdravniku zaupa.
Kritiki kot primer neželenih učinkov omenjajo podjetje Studio R. Zavod za zdravstveno zavarovanje Studiu R plačuje za skupno 3,65 programa družinske medicine, kar se v zadnjem času ni spremenilo, a se je število pacientov, ki so opredeljeni v ambulantah tega podjetja, v enem letu več kot podvojilo. Povečalo se je s 7.135 na 14.392.
V Studiu R paciente opredeljuje šest zdravnikov družinske medicine, v podjetju pa jih dela 13, kažejo podatki na spletni strani podjetja. Sedem družinskih zdravnikov torej dela tam, a ne opredeljujejo pacientov.
Civilna iniciativa Glas ljudstva je posvarila, da bi razširjanje takšne prakse pomenilo konec zdravstvenih domov, a na zavodu za zdravstveno zavarovanje pravijo, da pri nobenem drugem izvajalcu niso zaznali tako drastičnih sprememb kot pri Studiu R.
V ambulantah za neopredeljene manj kot 5.000 oseb
Drugi ukrep, ki ga je v družinski medicini uvedla aktualna koalicija, so ambulante za neopredeljene paciente. V njih delajo različni družinski zdravniki, zato se pacient ne opredeli na zdravnika, ampak na ambulanto. Tudi to je torej anomalija v sistemu, ki sloni na institutu izbranega zdravnika.
Ambulante za neopredeljene so izdatno financirane, ekipe, ki delajo v njih, pa so dobro plačane. Kljub temu jih je bilo doslej odprtih malo, v njih pa se je do konca februarja skupno opredelilo 4.677 oseb. Večina od teh v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer se je v osmih ambulantah za neopredeljene opredelilo 4.068 zavarovancev.
Ob tem v zdravstvenem domu poudarjajo, da ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, še vedno ni odgovorilo na njihovo januarsko pobudo, da bi delo v ambulantah za neopredeljene dovolili tudi zdravnikom iz drugih krajev in takšnim, ki delajo kot samostojni podjetniki. Zdaj namreč lahko v teh ambulantah delajo le zdravniki iz istega zdravstvenega doma, ki imajo sicer polno zasedeno “redno” ambulanto, ter upokojeni zdravniki.
ZD Ljubljana: Zunanji presojevalci pohvalili vodstvo
Iz zdravstvenega doma Ljubljana so včeraj poslali sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da so jim zunanji presojevalci Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje po dveh dneh presoje izrekli številne pohvale. Tako je zdravstveni dom obnovil mednarodna certifikata kakovosti ISO 9001:2015 in EN 15224:2016.
“Med drugim so presojevalci poudarili prijetno komunikacijo, predane zaposlene, vodstvo, ki se izjemno trudi, skrb za javno zdravstvo, dobre delovne pogoje,” so sporočili iz zdravstvenega doma. Kot dobre so po njihovih besedah presojevalci izpostavili tudi izhodne pogovore kadrovske službe, vlaganje v sodobno opremo in pobudo za uporabo tabličnih računalnikov v patronažni službi. “Presoja ni pokazala neskladnosti, kar so presojevalci izpostavili kot redkost. Podanih pa je bilo nekaj priporočil za izboljšave, ki nam bodo pomagala, da bomo svojo dejavnost še izboljšali,” so dodali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje