Menu Item
Ker se glavni operativci afere najobsežnejšega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije – Damjan Žugelj, Simona Kaučič in Petra Zakrajšek – petkovega zaslišanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo niso udeležili, bodo 7. junija ponovno vabljeni na sejo komisije. Zaslišanje bo torej potekalo le dva dni pred evropskimi volitvami. A tokrat jim bodo vabila, ker jih prejšnjič niso niti prevzeli, skušali vročiti s pomočjo detektiva. V primeru, da se zaslišanja ponovno ne bi udeležili, lahko preiskovalna komisija odredi tudi prisilno privedbo prič.
Potem ko se trije ključni operativci najobsežnejšega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije – afera je dobila ime tudi slovenski Watergate – niso udeležili petkovega zaslišanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, je njen predsednik Aleš Rezar (Svoboda) sporočil, da bodo ponovno zaslišanje prič opravili 7. junija, torej le dva dni pred evropskimi volitvami.
Gre za Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše. Simono Kaučič, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala na listi SDS, na uradu pa je v času Žuglja vodila sektor za sumljive transakcije. Ter Petro Zakrajšek, članico SDS, ki je bila v času Žuglja uslužbenka sektorja za sumljive transakcije in je med drugim, kot smo razkrili na N1, brskala po bančnih računih novomeškega škofa Andreja Sajeta.
Rezar je dejal, da so na zaprtem delu petkove seje preiskovalne komisije sprejeli sklep, da bodo vsem trem vabila na junijsko zaslišanje vročili s pomočjo detektiva. Ob tem je pojasnil, da je ena od treh oseb v tujini – domnevno naj bi šlo za Žuglja –, zaradi česar bi lahko vročitev vabila na zaslišanje predstavljala težavo.
“Za preostali dve osebi pa smo prepričani, da sta v Sloveniji, zato verjamem, da se bosta udeležili zaslišanja,” je dejal Rezar in dodal, da ima preiskovalna komisija še nekaj možnosti za vročitev vabil s pomočjo detektivov, nato pa lahko zahtevajo tudi prisilno privedbo oseb na zaslišanje.
Prisilna privedba je mogoča samo, če je povabljena priča na ozemlju Republike Slovenije. Damjan Žugelj pa ima, kot je znano, prebivališče na Hrvaškem in v Srbiji. V Beogradu je zgolj šest dni po razrešitvi s položaja odprl tudi svetovalno podjetje.
Po Pongračičevem pričanju: sumljivi kriteriji zaposlovanja in delovanja na uradu za preprečevanje pranja denarja
Je pa v petek pred komisijo pričal dolgoletni zaposleni na uradu za preprečevanje pranja denarja Leo Pongračič, ki je, preden je na direktorsko mesto urada prišel Žugelj, več kot deset let vodil sektor za sumljive transakcije. Pongračič je moral dobre tri mesece po Žugljevem prihodu zapustiti urad, saj so ga premestili na Finančno upravo RS.
Kot je dejal predsednik preiskovalne komisije Aleš Rezar, je članom komisije Pongračičevo pričanje dalo vpogled v delovanje urada za preprečevanje pranja denarja, kako je urad deloval pred in po prihodu Damjana Žuglja in na kakšen način so v Žugljevem času zaposlovali ljudi in odpirali preiskave na podlagi anonimnih prijav.
“Pongračič je pred prihodom Žuglja veljal kot eden največjih strokovnjakov na tem področju, bil je tudi vodja sektorja. Ima vpogled v dotedanje primere, dal nam je tudi dober uvid v dokumentacijo. Na zaprtem delu seje smo se poglobili v posamezne primere, pojasnil nam je tudi, kako je urad pod Žugljevim vodstvom na podlagi anonimnih prijav kljub pomanjkanju nekih temeljev nadaljeval preiskave. Gre za delovanje, ki je v neskladju z dotedanjo prakso urada za preprečevanje pranja denarja,” je izpostavil Rezar.
Dejal je še, da naj bi po Pongračičevem pričanju postalo jasno, da je zaposlovanje na uradu po prihodu Damjana Žuglja potekalo “morda celo po kriterijih politične pripadnosti in ne po kriterijih strokovnosti”.
Spomnimo, afera slovenski Watergate je odjeknila po medijskem razkritju pred dobrim letom dni. Decembra 2021 je takratni direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na položaj postavila tretja vlada Janeza Janše, sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v zgodovini Slovenije. Urad je preiskave odprl na podlagi anonimne prijave, bankam pa je v manj kot treh tednih poslal kar 283 zahtev za vpogled več kot 220 transakcijskih računov več kot sto ljudi in podjetij.
Prav zaradi primera United je Žugelj skupaj s petimi njegovimi tedanjimi sodelavci na uradu kazensko ovaden zaradi suma zlorabe položaja, specializirano državno tožilstvo pa je po ovadbi NPU zahtevalo tudi že sodno preiskavo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje