“Amerika ima Watergate. Kaj imamo mi v Sloveniji? Očitno to afero”

Slovenija 18. Maj 202314:08 16 komentarjev
Damjan Žugelj
Damjan Žugelj (BOBO)

"Do sedaj številni odzivi pričajo o zavedanju, da gre za eno največjih afer v zgodovini Slovenije, za morda največjo zlorabo neke državne institucije," je po sobotnih medijskih razkritjih, tudi na N1, o obsežnem prečesavanju bančnih računov v Sloveniji dejal Miha Lamut. Lamut je poslanec Svobode in predsednik parlamentarne komisije, ki bo preiskovala morebitno nedopustno politično vpletanje v delo policije in drugih državnih organov, tudi urada za preprečevanje pranja denarja. Prav brskanje po skoraj 200 bančnih računih pravnih in fizičnih oseb iz časa tretje Janševe vlade, ko je urad vodil Damjan Žugelj, bo, kot kaže, eno prvih preiskovalnih dejanj komisije. Lamut namreč pravi, da bo komisija "najprej zdravila in celila tisto rano, ki krvavi".

“Najprej moramo zdraviti in celiti tisto rano, ki še krvavi. Tam, kjer je že krasta, se bo ta zarasla sama oziroma bomo o njej odločali naknadno. Ugotovljene nepravilnosti in rabote, ki so se dogajale na uradu za preprečevanje pranja denarja, in vmešavanje prejšnje strukture tako v delovanje urada kot v spregi z nekaterimi ostalimi državnimi organi in organi v okolici, so nedopustni in jih je treba raziskati zdaj.”

Tako je Miha Lamut, poslanec Svobode in predsednik parlamentarne komisije, ki bo preiskovala morebitno nedopustno politično vpletanje v delo policije in drugih državnih organov, tudi urada za preprečevanje pranja denarja, odgovoril na vprašanje, katerega primera se bo komisija lotila najprej; ali bo to morebitno nedopustno vmešavanje aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba v delo policije, na kar sta opozarjala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ali po sobotnem medijskem razkritju, tudi na N1, delo urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje Janševe vlade, ko je urad vodil Damjan Žugelj in v eni sami preiskavi na podlagi kratke anonimke prečesal skoraj 200 bančnih računov več kot sto ljudi in podjetij v Sloveniji.

Miha Lamut, poslanec Svobode in predsednik preiskovalne komisije (N1)

“Do sedaj številni odzivi (po medijskem razkritju; op. a.) pričajo o zavedanju, da gre za eno največjih afer v zgodovini Slovenije, za morda največjo zlorabo neke državne institucije,” je dejal Lamut in nadaljeval, “to se je počelo z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov, z namenom obračuna s kritičnimi mediji in njihovimi lastniki, z namenom odstranitve ovir, ki so nekdanji vladi Janeza Janše stale ne poti popolnega podjarmljenja države, in z namenom vračanja uslug kolegom v regiji, kar je strašno”.

Po njegovem se je ustvarjalo “big data” baze podatkov, katerih namen je bil, tako Lamut, sledenje oškodovancem za diskreditacijo. Dokazni material, je še povedal, bo komisija pridobivala od policije, Nacionalnega preiskovalnega urada, informacijske pooblaščenke in tudi urada za preprečevanje pranja denarja. “Amerika ima Watergate. Kaj imamo mi v Sloveniji? Očitno to afero,” je še dejal Lamut.

Pričati bodo morali tudi Golob, Janša in Hojs …

Ta preiskovalna komisija, v kateri sodelujejo vse parlamentarne stranke, se bo, kot omenjeno, ukvarjala z morebitnimi nedopustnimi političnimi vmešavanji v delo policije in drugih državnih organov, tudi urada za preprečevanje pranja denarja, in ugotavljala morebitno odgovornost nosilcev političnih funkcij.

Komisija bo preiskovala dogodke med 13. marcem 2020 in februarjem 2023. V ta čas padeta tako “afera Žugelj” kot tudi primer nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in tedanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. 

Nekaj imen ljudi, ki jih bo komisija zaslišala kot priče, je že znanih. Med njimi bosta sedanji in bivši predsednik vlade Robert Golob in Janez Janša. Vabilo na zaslišanje bodo dobili tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs in generalni direktor policije v času Janševe vlade Dušan Olaj, posamezniki z urada za preprečevanje pranja denarja in s finančne uprave. Pričati bodo morali tudi aktualna generalna sekretarka Golobove vlade Barbara Kolenko Helbl, generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković in Miloš Njegoslav Milović, ki je premierju Golobu svetoval, kako naj si uredi varovanje, prav tako je varnostno svetoval številnim ministrom Svobode, a ga za to nihče ni plačal. Kot smo pred nedavnim prav tako razkrili na N1, pa je v preteklosti med drugim sklepal pogodbe tudi z Gen-I, ko ga je vodil Golob.

SDS je predlagala, naj komisija kot sodelavca preiskovalne komisije izloči Branka Lobnikarja – nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve – a tega niso izglasovali. O predlogu člana komisije in poslanca SDS Branka Grimsa, ki ga je ta predstavil v sredo na novinarski konferenci, pa je Lamut dejal, da  “manjkajoči podatki povedo več kot tisti, ki so zapisani”. Grims je namreč v sredo povedal, da “še nobena preiskovalka ni imela tako lahkega dela”, saj je že vsem jasno, da so politični pritiski aktualnega premierja Goloba na delo policije bili, ker sta to že izpričala Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav.

Lamut se je obregnil tudi ob komentar predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka na poslovnem družbenem omrežju, v katerem Brodnjak problematizira odsotnost potrebnih reform in nujnih ukrepov, ki jih potrebujemo za nadaljnji razvoj in dvig konkurenčnosti, na neki točki pa omeni tudi, da se bomo zdaj pol leta ukvarjali s to afero, namesto da bi s skupnimi močmi iskali nujne rešitve za nadaljnji razvoj. Lamut v tem Brodnjakovem komentarju, kot je dejal, njegovo “nezavedanje” prepoznava kot “neverjetno žalostno dejstvo”, saj da bi moral Brodnjak “zaščititi interes komitentov banke, ki jo vodi”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.