Spornim spremembam kazenskega zakonika, ki jih je v proceduro vložila SNS in ki prinašajo krajše zastaralne roke za nekatere oblike kriminala, se v parlamentu ne obeta zadostna podpora. Po nasprotovanju stroke, civilne družbe in opozicije zdaj podporo predlogu odrekata tudi koalicijski NSi in Konkretno ter poslanci Desusa. V strankah KUL njihovo odločitev pozdravljajo, a ostajajo skeptični.
Na seji državnega zbora, ki se začenja prihodnji teden, se predlogu sprememb kazenskega zakonika, ki jih je v proceduro vložila SNS Zmaga Jelinčiča, ne obeta zadostna podpora.
Spremembam so že v preteklosti javno nasprotovali vlada oziroma pravosodno ministrstvo, parlamentarna zakonodajnopravna služba, sodni svet, državnotožilski svet in vrhovno državno tožilstvo ter civilna družba in opozicija. Kljub temu pa jih je odbor za pravosodje s pomočjo glasov koalicijskih poslancev podprl. Zato ni bila osamljena ocena, da je vlada pri nasprotovanju Jelinčičevemu predlogu držala fige v žepu ali bila celo njegova idejna avtorica. Zdaj pa sta podporo predlogu odrekali vladni NSi in Konkretno.
“Čeprav podpiramo vse korake v smeri pospešitve in učinkovitosti kazenskega pregona, smo pred odločanjem na plenarni seji presodili, da določene rešitve vseeno prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja,” so pred glasovanjem na plenarni seji zapisali v NSi. “Absolutno zagovarjamo skrajšanje sodnih postopkov, nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi zaradi sprejema te novele nekateri sodni postopki iz danes na jutri zastarali,” pa je sporočil vodja poslanske skupine Konkretno Gregor Perič.
PS NSi je danes na seji sklenila, da sprememb Kazenskega zakonika ne podpre.
— NSi (@NovaSlovenija) January 25, 2022
Čeprav podpiramo vse korake v smeri pospešitve in učinkovitosti kazenskega pregona, smo pred odločanjem na plenarni seji presodili, da določene rešitve vseeno prinašajo prevelika in nepotrebna tveganja.
V PS @Konkretno_ smo se danes odločili, da novele Kazenskega zakonika ne podpremo.
— Gregor Perič (@GregorPeric) January 25, 2022
Absolutno zagovarjamo skrajšanje sodnih postopkov, nikakor pa ne moremo dopustiti, da bi zaradi sprejema te novele nekateri sodni postopki iz danes na jutri zastarali.
Da predloga ne bodo podprli, so na Twitterju zapisali tudi poslanci opozicijske stranke Desus, ki pri ključnih glasovanjih večkrat podprejo koalicijo. Ob tem so poudarili, da v odboru za pravosodje, ki jre novelo podprl, njihova poslanska skupina nima člana.
Poslanci PS DeSUS so se danes na seji poslanske skupine poenotili, da ne podpirajo Predloga zakona o dopolnitvi Kazenskega zakonika. Predlog zakona je bil sprejet na delovnem telesu DZ, kjer PS DeSUS nima člana.
— Poslanska skupina DeSUS (@PoslanskaDeSUS) January 25, 2022
Opozicija ob napovedih skeptična
Opozicija napoved dela koalicije sicer pozdravlja, a ostaja skeptična. “Oportunistični koaliciji ne zaupamo, da ne bo podprla kazenskega zakonika. Zato smo vložili predlog za umik točke z dnevnega reda,” je povedala poslanka LMŠ Tina Heferle. Za vsak primer, če opozicija s predlogom za umik ne bi uspela, pa so poslanske skupine LMŠ, SD, SAB in Levica, združene v koalicijo KUL, vložile tudi amandmaje, s katerimi predlagajo črtanje spornih členov.
Heferle je ponovno spomnila, da bi spremembe, ki jih je predlagal Jelinčič, onemogočile pregon nekaterih kaznivih dejanj. Izpostavila je nabavo zaščitne opreme v prvem valu epidemije koronavirusa, kazenske postopke zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, preiskavo TEŠ 6 in postopka zoper Janšo v zadevi Trenta. “Pritisk javnosti, stroke in opozicije je bil očitno dovolj močan ter utemeljen,” je dodala Tina Heferle.
“Ravno take nepremišljene spremembe, ki jih ne predlaga stroka, pripeljejo do procesnih ovir,” je opozoril poslanec SD Predrag Baković. Primeri na sodiščih ne padajo več zaradi vsebine, ampak zaradi procesnih napak, je dodal in izpostavil zadevo Balkanski bojevnik.
Napoved poslancev iz nekaterih vladnih strank, da predloga ne bodo podprli, Bakovića veselijo, obenem pa se sprašuje, kaj se je spremenilo od srede, “da so tako radikalno spremenili mnenje”.
Predlagana novela ne gre v boj z gospodarskim kriminalom, s katerim je prestreljena trenutna vlada, ampak v njegovo oprostitev, je povedal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Po njegovih besedah je napoved koalicijskih poslanskih skupin mogoče razumeti kot uspeh opozicije, civilne družbe in strokovne javnosti.
“Ostajam skeptična, dokler glasovanja ne bom videla, ne bom verjela,” je izpostavila vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper in dodala: “Tolikokrat sem že bila negativno presenečena, da ne verjamem nič več.”
Parlamentarni odbor za pravosodje si je po besedah Kociper vrsto let prizadeval za bolj učinkovit kazenski postopek, vključno s podaljšanjem zastaralnih rokov. “Da ne bi bilo več primerov – med njimi so tudi odmevni – ko kazenske zadeve zastarajo, storilca pa se ne najde,” je rekla. Poudarila je še, da so bili poslanci pred sejo odbora prepričani, da predlog ne bo sprejet, saj je SNS novelirala napačen zakon.
KUL pripravljen podpreti referendum
Če bo novela zakona na plenarni seji vendarle potrjena, pa je Inštitut 8. marec že napovedal vložitev pobude za referendum. Opozicijske LMŠ, SD, SAB in Levica so ta prizadevanja pripravljene podpreti. “Ljudje so edini nosilci oblasti v tej državi,” je poudaril Vatovec. Koalicija KUL je pripravljena sodelovati tako pri zbiranju podpisov za referendum kot v kampanji.
Kociper pa je v imenu opozicije napovedala ustavno presojo zakona o pranju denarja in financiranju terorizma, če bo ta sprejet. Vladni predlog namreč omogoča vstop v osebne in poslovne prostore brez odredbe sodnika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje