N1 STUDIO: Sluga in Lep sta že vstopila v bodočo Golobovo stranko

N1 video 25. Jan. 202215:21 > 26. Jan. 2022 09:3828 komentarjev
Delite:

Potem ko nadzorniki niso dali soglasja za njegov četrti mandat na čelu družbe Gen-I, se je odločil, da se bo podal v državno politiko. Ko so v krogih blizu vladnih strank problematizirali njegovo plačo in še višjo morebitno nagrado, se je odločil, da jo bo podaril humanitarnim organizacijam. Svoje stranke ne bo ustanovil, jutri bo prevzel Z.Dej Jureta Lebna. Kako ga je sprejela zaskrbljena KUL, kako odgovarja Janši, ki se na Twitterju kar precej ukvarja z njim, koga mu je uspelo pridobiti v svoje vrste, kako si predstavlja vodenje države, česar si očitno želi? V tokratni oddaji N1 STUDIO smo gostili Roberta Goloba, nekdanjega prvega moža Gen-I.

Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob je na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da je umaknil soglasje za nov mandat v poslovodstvu podjetja Gen-I. Včlanil se je v stranko Z.Dej, ki jo je lani ustanovil nekdanji okoljski minister Jure Leben. Golob naj bi na sredinem kongresu prevzel njeno vodenje.

Čeprav Golob do nadaljnjega ostaja zaposlen v Gen-I, je v ponedeljek dejal, da svojo naslednjo službo vidi v parlamentu. S čimer je povedal, da se bo s stranko Z.Dej podal na aprilske parlamentarne volitve, nedvomno pa meri višje od poslanskega mesta. Na novinarska vprašanja o njegovih načrtih v politiki sicer ni odgovarjal. Več bo znanega v sredo, je ponavljal.

“Počakal sem, da so me naredili za žrtev”

“Odgovor je popolnoma preprost, ko sem bil opozorjen, kaj se pripravlja in sem lahko spremljal, kaj se je izvajalo v drugih podsistemih, ne samo v gospodarstvu, sem se začel pripravljati. Imel sem to srečo, da sem vedel, da me nameravajo odstaviti najmanj sedem mesecev prej – ravno zaradi tega sem lahko zgradil tako trden in jasen primer, ki ga danes razume vsak Slovenec. Vnaprej sem pripravil teren za to,” v uvodu na vprašanje, zakaj se je v politiko podal šele po tem, ko ni dobil novega mandata na vrhu Gen-I, pojasni Golob.

“Odločili so se, da zamenjajo uspešno poslovodstvo v točki, ko je podjetje beležilo rekorde glede poslovanja,” nadaljuje Golob in doda, da “raje nimajo nikogar” oz. pustijo, da podjetje celo propade, kot da delo nadaljuje prejšnja uprava, ki je imela za seboj že tri mandate. “Bolj pomembno je, da pride nekdo, ki je njihov,” doda Golob.

Družba Gen-I sicer še naprej ostaja brez vodstva. “Tudi v tretje so na skupščino prišli s politično vsiljenimi kandidati, ki niso niti pripravili programa razvoja,” nadaljuje nekdanji prvi mož Gen-I. Kandidati, ki jih poskuša politika nastaviti, nimajo niti toliko volje, tako Golob, da bi vsaj prepisali program. “Ne le da so podcenjevalni, dejansko jim je vseeno. Vseeno jim je, kaj bo s podjetjem, saj imajo očitno druge načrte, ki niso povezani s prihodnostjo podjetja,” še doda Golob.

Zakaj je pred svojo odstavitvijo Golob molčal? Ga poteze vladajočih pred tem niso motile? “Takrat ko spregovori žrtev, si kredibilen, in sam sem le počakal, da so me naredili za žrtev,” odvrne Golob in doda, da dokler se to dogaja drugim, nihče ne razume. V nadaljevanju pojasni, da tudi njegova plača, ki je javno objavljena že 15 let, pred tem nikomur ni bila zanimiva. “Vam to ne pove vsega? Vsi smo čakali, eni so čakali, da bo zadeva šla mimo, jaz pa sem čakal do točke, ko bodo morali razkriti svoje načrte,” dodaja.

Zakaj se Golob ni odpovedal že prejšnjim nagradam?

Zdaj Golob odhaja iz Gen-I, soglasje za morebitno sodno imenovanje za predsednika uprave je umaknil, nagrado za lani pa bo namenil humanitarnim organizacijam. Zakaj tega ni storil že s prejšnjimi nagradami, zakaj se je odpovedal prav tej?

“Ko človek trdo dela, mora tudi pošteno zaslužiti, in to je moja plača, ki je pošteno zaslužena. Ko si nagrajen, si nagrajen, ker si naredil nekaj še boljšega, in nagrade smo imeli v našem podjetju takrat, ko je bilo naše poslovanje za dva- do trikrat boljše od poslovanja primerljivih podjetij,” odvrne Golob in doda, da je s podelitvijo nagrade humanitarnim organizacijam želel razbremeniti razpravo, saj se bo na prihodnjih skupščinah, junija letos, določala višina te nagrade. “Si predstavljate, kako bi bilo videti, da ko bomo zmagali na volitvah, v tistem trenutku pride novica, kako je nova vlada prejela nagrado, ki jo je potrdil SDH. Pa je vseeno, kakšna bo,” odvrne Golob. “Ne želim, da bi obstajal kanček dvoma, da bi moja politična pot vplivala na višino nagrade, ki jo bom dobil na svoj račun,” še doda.

“V zadnjih letih smo vodili povsem uravnoteženo politiko oglaševanja. Oglaševali smo v vseh medijih. Eno stvar, to je nujnost zelene preobrazbe, saj je vseeno, ali ste simpatizer desne vlade ali ste simpatizer opozicije – vsi moramo izpeljati zeleno preobrazbo in sončne elektrarne, ki smo jih oglaševali v vseh medijih uravnoteženo, moramo vsi spraviti na svoje strehe.”

Vse Golobove plače naj bi bile zakonite

Golobova plača od maja lani ni bila več skladna s t. i. Lahovnikovim zakonom. Na vprašanje, zakaj je ni popravil takrat, zakaj ni spremenil pogodbe oz. podpisal nove, Golob odvrne, da je gospodarsko ministrstvo ugotovilo, da bi morale biti pogodbe, ki so podpisane po 17. maju lanskega leta, podvržene temu zakonu. “Moja pogodba in moja plača sta bili podpisani 16. novembra 2016, plača po pogodbi iz 2016 pa je v celoti zakonita,” odvrne Golob.

“Lahovnikov zakon je jasen, nima retroaktivnosti. Če se spremeni status in podjetje iz zasebnega postane državno, kar se je pri nas zgodilo, Lahovnikov zakon ne predvideva klavzule, bila je, pa so jo potem izbrisali,” nadaljuje in ponovno poudari, da ne predvideva klavzule, da bi se pogodbe morale spremeniti. “Naša lastniška struktura, ki je bila v tistem trenutku polzasebna in poldržavna, ni zahtevala, da se usklajuje z Lahovnikovim zakonom,” še doda Golob, ki vztraja, da so vse njegove plače in prejemki zakoniti ter da ne obstaja nobena nevarnost, da bi moral karkoli iz tega naslova tudi vračati.

“Trije najeminentnejši pravniki v državi pravijo tako, pri tem ne vztrajam jaz, tako pravijo pravni strokovnjaki,” doda Golob. Na vprašanje, ali je ta pravna mnenja naročil sam, Golob odvrne, da je vseeno, a da jih je naročilo podjetje, ne on osebno, saj je ministrstvo zahtevalo pojasnilo od podjetja. “Podjetje je tisto, ki je naročilo, da se pravna mnenja pridobijo, da so jih lahko posredovali ministrstvu. Ministrstvo pa jih je sprejelo,” še poudari Golob in doda, da v pravnih mnenjih jasno piše, da so bile vse plače izplačane zakonito.

“Če pa bi imeli še četrti mandat, bi pa plače morale biti usklajene z Lahovnikovim zakonom,” nadaljuje nekdanji predsednik uprave Gen-I in kot ključno razliko pri tem navede to, da omenjeni zakon prepoveduje nagrade za uspešnost. “Moja plača je bila po Lahovnikovem zakonu čisto v redu, težava je v tem, da zakon pravi, da ni pomembno, kako uspešno posluje podjetje, vzemi fiksno plačo in bodi s tem srečen. Jaz pa pravim in pri tem še vedno vztrajam, da delavec dela boljše, ko je nagrajen z učinkom njegovega delovanja,” še poudari Golob.

“Ko smo ljudje ekonomsko svobodni, začnemo delati stvari, v katere verjamemo, in ne tistih stvari, za katere smo plačani.”

Robert Golob, nekdanji predsednik uprave Gen-I

Robert Golob
Foto : Aljaž Uršej/N1

“Plače v politiki bi morale biti odvisne od uspešnosti”

Golob gre sedaj v politiko, kjer so plače bistveno nižje. Na vprašanje, ali bi morale biti tudi plače v politiki višje, odvrne, da bi si prej kot to želel, da bi bile vezane na uspešnost, vendar temu v politiki še kar nekaj časa ne bomo priča.

Kako bi uspešnost sploh lahko merili? Kot odvrne Golob, prav zaradi tega še kar nekaj časa temu ne bomo priča, saj bi se prej skregali, kaj bi bilo merilo uspešnosti. “Meni je na en način ključna naslednja dilema: volilci pričakujejo od predsednika vlade, ker ga plačujejo, da bo delal za njihov interes, hkrati vsi mediji razlagajo kandidatu za zmagovalca na volitvah, kako je možno, da ima tako nizko plačo. Se vam ne zdi, da živimo v paradoksalni državi, kjer volilci pričakujejo najboljšega kandidata za vodenje države, mediji pa se zgražajo,” odvrne Golob.

Na ponovljeno vprašanje, kakšne bi morale biti plače politikov, pa odvrne, da se mu to zdi irelevantno. “Marsikatera izkušnja iz tujine kaže, da v trenutku, ko so vajeti v njihovih državah prevzeli ljudje, ki so bili ekonomsko neodvisni, lahko bi rekli materialno preskrbljeni, in jaz sem ekonomsko neodvisen, postane višina plače brez pomena,” pojasni Golob.

Pa vendar bi morda z višjimi plačami lahko v politiko privabili bolj sposobne ljudi. A se Golob s tem ne strinja povsem. S takšnimi vprašanji se ne ukvarja. “Kdor zasluži 10.000 evrov ali več, se s takšnimi vprašanji ne ukvarja. Na mizi sem imel, preden sem se odločil, da grem v politiko, tri možnosti: prva je, da sem v podjetju, ostanem tiho in se mi plača zniža s 6.600 na 6.000 evrov. Druga možnost je bila, da sprejmem milijonsko plačo in grem v tujino. Tretja je, da naredim nekaj dobrega za državo,” odvrne Golob in doda, da se je za tretjo možnost odločil, saj so nekatere stvari, takrat ko delaš za dušo, neprecenljive.

“Tudi če bi bila plača en evro, me ne bi zanimala,” doda Golob in ponovno poudari, da ko so ljudje ekonomsko svobodni, začnejo delati stvari, v katere verjamejo, in ne tistih stvari, za katere so plačani. In šele ko bomo imeli v Sloveniji več ljudi, ki bodo pripravljeni delati za tisto, kar verjamejo, bo tudi ta diskurz, debata o plačah, manj obremenjujoč, predvsem pa ne bo vplivala na nič, pravi Golob.

Pa vendar imamo v Sloveniji še vedno veliko ljudi, ki niso ekonomsko svobodni in živijo na pragu revščine. V času zime imajo tudi precejšnje težave s plačevanjem položnic za ogrevanje. Golob poudari, da pri Gen-I nihče nima težav s stroški, niti stroški elektrike niti plina, saj so edini, ki so pred izplačilom nagrad poskrbeli za to, da bodo imeli njihovi odjemalci vso zimo ne le zamrznjene, temveč tudi najnižje stroške.

“Stranka Z.Dej ni obremenjena s strankokracijo”

Kdo pa so še ljudje, ki bodo v stranki, ki jo z jutrišnjim dnem najverjetneje prevzema Golob? Poznamo Andreja Ribiča, bivšega predsednika uprave Elektra Ljubljana, nekdanjega župana Nove Gorice Mateja Arčona. Na vprašanje, ali gre z njim v politiko tudi kakšen zvest sodelavec iz Gen-I, Golob odvrne, da se bodo nekateri zagotovo pridružili. “To je njihova svobodna izbira,” odvrne Golob, ki pa točnih imen pred jutrišnjim kongresom ni želel izpostaviti.

“Če bom jutri izvoljen za predsednika, sledi temu tudi ostala kadrovska zasedba. Dokler nisem izvoljen, je o tem nesmiselno govoriti,” pravi Golob in doda, da v resnici ne ve, ali je edini predsedniški kandidat. Na vprašanje, ali bo na njegovi listi kandidiral Anton Krkovič, Golob odvrne, da zagotovo ne. Tudi nekdanja šefica SDH Lidia Glavina ne bo na listi. O sodelovanju z dozdajšnjim predsednikom stranke Z.Dej Juretom Lebnom, ki je sicer odstopil in se v celoti umaknil iz strankarske politike, pa Golob pojasni, da v tem trenutku nimajo kandidatne liste, še manj ministrsko, zato je o tem preuranjeno govoriti.

Zakaj se je Golob odločil prav za stranko Z.Dej in ne denimo za stranko Lide, ki se mu je odkrito ponujala, ali za stranko Desus? “Odgovor je precej enostaven. Ko sem napovedal, da vstopam v politiko, sem jasno povedal, da ne bom ustanovil stranke, ki bi temeljila samo na meni in bi spodbujala iste vzorce, kot jih stranke sedaj, in to je kult osebnosti,” odvrne in doda, da je napovedal tudi to, da se bo politiki pridružil tako, da bo našel skupino somišljenikov, ki bo podpirala iste vrednote in ne bo obremenjena z obstoječo “strankokracijo”.

“Stranka Z.Dej je točno to, še posebej sedaj, ko se je predsednik umaknil in v stranki ni nobenega aktivnega politika iz prejšnjih časov,” odvrne Golob in doda, da je hkrati v stranki cel kup vidnih predstavnikov, ki se bodo kmalu predstavili tudi širši javnosti. Kot še doda Golob, ima ta stranka nekaj, kar sam zagovarja že vrsto let, in to je zelena okoljska politika. “Ta stranka je nastala na neki način kot zelena stranka. Če hočemo zmagati na volitvah, ne bo dovolj samo zelena agenda, morali jo bomo razširiti, ampak podnebna agenda je tisto, kar imam jaz v srcu. Vem, verjamem in bom delal osebno na podnebni agendi, in če to pomeni, da bo postala agenda vlade, kot celote, toliko boljše,” še odvrne Golob in doda, da se bo stranka sicer povsem spremenila. Spremenil se bo statut, spremenili bodo ime, vrednote, ki so jih do sedaj živeli, pa bodo ostale.

Na vprašanje, ali bosta v stranki tudi Janja Sluga in Jurij Lep, pa Golob odvrne, da pričakuje, da se bosta poslanca pridružila jutrišnjemu kongresu, v stranko pa sta že vstopila.

“V Sloveniji obstaja več svetov, ne samo levi in samo desni politični svet. Ta delitev Slovencev je umetna in vsiljena s strani obstoječih strank. Jaz je ne priznavam, že na svojem primeru, in ko sem šel med ljudi in se z njimi pogovarjal, sem ugotovil, da obstaja tiha večina ljudi, skoraj 70 odstotkov, ki ravno tako ne želijo, da se jih predalčka levo ali desno. In ko govorim o tem, da je treba zgraditi novo pot, ne nove stranke, naj bi združevala najboljše iz pola ljudi, ki živijo leve vrednote, in iz pola ljudi, ki živijo desne vrednote. Vsak pol ima svoje pozitivne vrednote. ”

Robert Golob, nekdanji predsednik uprave Gen-I

Najprej pomiritev, nato ukrepi

Golob sicer že sedaj sodeluje s štirimi, kot pravi, popolnoma nepovezanimi skupinami. Gre za ljudi, ki smo jih spoznali skozi delovanje civilne družbe, nekatere smo že spoznali na javnih tribunah, nekatere še bomo, pravi Golob in doda, da se bodo nekateri na jutrišnjem kongresu spoznali prvič. “Prvi korak je, da združimo ljudi, ki so v resnici neobremenjeni s sedanjim političnim stanjem, in te štiri skupine so neobremenjene,” pravi Golob.

“Šele po kongresu se bodo strokovne skupine vseh štirih interesnih skupin združile in začele delati program, ki bo usklajen. Danes ima vsaka svoj pogled, nekateri so bolj usmerjeni v zdravstvo, drugi bolj v okolje, tretji morda v mlade ali v medgeneracijski dialog,” razlaga Golob.

Na vprašanje, kako bi sam upravljal epidemijo v tej fazi, ali bi zapiral gospodarstvo in uvajal obvezno cepljenje, pa Golob odvrne, da bi v prvi točki poskrbel za pomiritev med ljudmi. “Brez pomiritve med ljudmi so vsi ostali ukrepi neuspešni, saj jih ljudje ne spoštujejo,” meni Golob.

“Nisem za obvezno cepljenje, saj sem prisluhnil stroki in stroka je glede tega dovolj jasna,” pravi Golob in doda, da je v svetu dovolj podatkov iz držav, ki so pred nami, in bi se posledično dalo začrtati bolj jasno strategijo upravljanja epidemije. Kot še doda Golob, je sam zagovornik javnega zdravstva, a ne takega, kot ga imamo danes.

“To, kar imamo – in čakalne vrste so najlepši primer tega – ni tisto, kar pričakujemo od javnega zdravstva, ampak rešitev ni v privatizaciji, temveč v popolni reorganizaciji sistema delovanja po principu pozitivne podjetniške kulture, kulture vrlin in odgovornosti,” razlaga Golob in doda, da obstajajo primeri iz sveta, ki pričajo, da je to mogoče.

Komentari

Vaš komentar