Odločna zavrnitev novele zakona o vodah je velika zmaga civilne družbe in močna klofuta Janševi vladi.
Čeprav je petino glasov volilnega telesa za zavrnitev zakona težko doseči, v času poletnih dopustov je to še toliko težje, je novi zakon o vodah na referendumu prepričljivo padel. Razlogov za takšen razplet je več.
Prvi je nedvomno ta, da se tudi v Sloveniji krepi zavedanje o nujnosti varovanja okolja, voda pa pri ljudeh zbuja še zlasti močne emocije. Če grozi, da bo to vrednoto ogrozil zasebni kapital, so emocije še močnejše. Zato bi se morali vladajoči spreminjanja tako občutljivega zakona lotiti preudarno in se nasloniti na stroko, ne pa da so se v skladu s svojo politično agendo zatekli h kratki javni razpravi in k sprejemanju novele po skrajšanemu postopku.
Proti noveli zakona o vodah so tako stopili skupaj skoraj celotna stroka in množica civilnodružbenih organizacij. Argumentov, ki so jih o škodljivosti novele izpostavili najvišja nacionalna znanstvena ustanova SAZU pa strokovnjaki ljubljanskih biotehniške, naravoslovnotehniške, zdravstvene … fakultete, ni bilo mogoče preslišati. Klop zagovornikov zakona je bila sila kratka: na njej so sedeli predstavniki treh koalicijskih strank s politologom Gregorjem Peričem (SMC) na čelu.
Ena najbolj razveseljujočih ugotovitev, ki jo je mogoče izluščiti iz tokratnega (pred)referendumskega dogajanja, je, da so na nedovoljene posege v naravo vse bolj občutljivi mladi. Populacija, ki je v preteklih referendumskih kampanjah skoraj ni bilo opaziti in je tudi na volišča odšla v mnogo manjšem številu kot predstavniki drugih starostnih skupin, je v okviru tokratne civilnodružbene pobude stopila v ospredje. S tem pa nakazala možnost, da bi v prihodnje v večji meri vplivala in sodelovala tudi pri spremembah na drugih področjih in na političnem parketu, kjer bi bila prevetritev sedanje zatohlosti še kako potrebna.
Današnji referendumski rezultat je nedvomno velika klofuta aktualni vladi. Ne le zato, ker je ta spisala in zagovarjala sporni zakon o vodah, temveč tudi zato, ker je del državljanov z glasovanjem proti izrazil širše nestrinjanje s politiko premierja Janeza Janše: z diskriminatornim in represivnim spopadanjem z epidemijo, z napadi na tožilstvo in sodstvo, z obračunavanjem z mediji, s poniževanjem drugače mislečih, s sledenjem tujim avtoritarnim oblastnikom …
Nobenega dvoma ni, da premier Janša tega sporočila ne bo želel razumeti. V skladu z njegovim tvitom, v katerem je izrazil dvom o varnosti in nedotakljivosti predčasnih glasovnic, je mogoče pričakovati, da bo skušal krivdo za poraz preusmeriti drugam. Tako se nam najverjetneje ponovno obetajo razpredanja o globoki državi in zavedenih volilcih ter posledično o ukradenem referendumu.
#related-news_0
Razplet današnjega glasovanja tudi ni razlog, da bi se po prsih trkala opozicija. Resda je ta v državnem zboru glasovala proti noveli zakona o vodah in se vključila v referendumsko kampanjo, a zaradi precej negativnega predznaka politike v naši družbi nasploh in zaradi dokaj nizkega zaupanja javnosti tudi v opozicijske stranke, večjega mobilizacijskega vpliva ni imela.
Po tokratni nezaupnici vladajočim pa se vendarle postavlja vprašanje, ali se bodo levosredinske stranke odločile še za en poskus rušenja Janševe vlade. To se ne zdi zelo verjetno. Tudi če bi predsedniki levosredinskih strank uspeli svoje ege, ki se s približevanjem volitvam še krepijo, potisniti ob stran in se dogovoriti o novem kandidatu za mandatarja, opoziciji za uspeh konstruktivne nezaupnice zmanjkajo trije poslanski glasovi. Da bi jih našli v koalicijskih vrstah ali v SNS, ni verjetno. Prav tako ni prav veliko možnosti, da bi izid referenduma od podpiranja premierja Janše odvrnil poslance Desusa. Kot se je v preteklih mesecih že večkrat potrdilo, je njihov položaj, ko s sklicevanjem na glasovanje po vesti uresničujejo svoje ozke osebne interese, preveč udoben, da bi se mu bili pripravljeni odreči.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje