Ministrstvo za okolje in prostor za problematiko komunalnega blata vidi rešitev v obliki monosežigalnic. Na lokalni ravni bi blato sušili, sežig pa bi potekal na regionalni ravni, je povedal okoljski minister Andrej Vizjak. Sredstva za postavitev infrastrukture so na voljo tudi v podnebnem skladu.
Konec prejšnjega tedna je za zdaj še neznani storilec v Pivoli v občini Hoče – Slivnica v potok nad tamkajšnjim botaničnim vrtom odložil večje količine odpadnega oziroma grezničnega blata. Ocenjujejo, da gre za vsaj 200 kubičnih metrov materiala. To pomeni veliko ekološko katastrofo, saj je onesnaženo tudi vodno zajetje. Dodatna škoda je povzročena tudi v ribnikih botaničnega vrta, kjer so gojili nekatere redke rastline.
Težave s komunalnim blatom so se za Slovenijo začele leta 2019, ko je svoje meje za njegov uvoz zaprla Madžarska. Slovenija je namreč večino blata izvažala v vzhodno sosedo, in to po zelo nizkih cenah, zato ustreznih lastnih zmogljivosti za ravnanje z blatom ni razvila.
Sedem milijonov za monosežigalnice
Na okoljskem ministrstvu, ki ga vodi Andrej Vizjak, upajo, da se bo to kmalu spremenilo. “V podnebnem skladu smo zagotovili sredstva za postavitev monosežigalnic komunalnega blata pri komunalnih podjetjih, da bomo blato, ki smo ga izvažali zlasti na Madžarsko, lahko kurili doma,” je pojasnil Vizjak. Plan sklada za podnebne spremembe za obdobje 2021–2023 predvideva za ta namen letos milijon, v prihodnjih dveh letih pa po šest milijonov evrov.
“To blato je treba najprej posušiti, iz njega odstraniti fosfor, nato pa se ga lahko sežge. Ima visoko kurilno vrednost, zato je lahko vir električne energije in toplote.”
Okoljski minister Andrej Vizjak
Vsaka komunala oziroma vsaka čistilna naprava ne bi imela svoje monosežigalnice blata, ampak bi s posamičnimi sežigalnicami pokrili širše območje. “Stremimo k temu, da bi bila ob vsaki komunali sušilnica blata, potem pa bi posušeno blato vozili v monosežig,” je povedal Vizjak.
Sežigalnice bodo gradile občine, država bo dala koncesijo
Vlada načrtuje tudi postavitev objektov za termično obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. “Gre za vse komunalne odpadke, ki jih ne zberemo ločeno. Te odlagamo ali jih termično obdelamo. Vse razumne države jih sežigajo v ustreznih objektih,” je izpostavil okoljski minister.
V Sloveniji vlada pri tem toku odpadkov načrtuje regijsko pokritost. Poleg Celja, kjer sežigalnico že imajo, so interes za postavitev takega objekta izrazili še v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. “Razpisali bomo koncesijska območja in finančno pomagali, da do teh objektov dejansko pride. Objekte bodo gradile občine, mi pa jim bomo dali koncesijo,” je pojasnil Vizjak.
Po razpisu koncesij bi lahko gradnja teh objektov po Vizjakovi oceni stekla že na začetku prihodnjega leta, nove sodobne sežigalnice mešanih komunalnih odpadkov pa bi v Sloveniji lahko imeli konec leta 2023. Zlasti je ta časovnica dosegljiva tam, kjer gredo ideje v smeri predelave že obstoječih objektov, kot to velja v Ljubljani.
Slovenija bo v tem smislu razdeljena na štiri območja, vsaka od štirih sežigalnic bo pokrivala določeno območje. S tem se ustvarjajo razmeroma predvidljivi pogoji njihovega delovanja, sežigalnice je tako mogoče dimenzionirati in izračunati njihovo ekonomiko in morebitno finančno vrzel. Dogovor med štirimi občinami glede razdelitve Slovenije je že dosežen, okoljsko ministrstvo ga podpira. “Zadevo moramo izpeljati še tehnično,” je sklenil Vizjak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!