Generalni državni tožilec Drago Šketa: Ustavno sodišče je presodilo, da parlamentarne preiskave tudi v zvezi s konkretnimi odločitvami državnih tožilcev ni dopustno odrejati. Enako je odločilo že februarja v primeru presoje pravilnosti sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v postopkih. Ali to pomeni, da je parlamentarne preiskave konec?
Ustavno sodišče je ocenilo, da sta zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z ustavo, obenem je razveljavilo akt o odreditvi preiskave v zadevi Franc Kangler, je povedal generalni državni tožilec Drago Šketa. Preiskave v državnem zboru namreč ni dopustno odrejati v zvezi s konkretnimi odločitvami državnih tožilcev.
Odločitev po besedah Škete pomeni, da parlamentarne preiskave ne morejo vplivati na odločitve državnih tožilcev na način, da bi pri njih ugotavljali politično odgovornost. Neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev sta pomembni zaradi varovanja pravnega reda in zaradi varovanja človekovih pravic, za zagotavljanje nemotenega in poštenega sojenja, je odločbo povzel Šketa.
Po njegovih besedah je ustavno sodišče tako ocenilo, da državni tožilci niso tak del izvršilne veje oblasti, ki bi bil lahko podvržen političnim oz. parlamentarnim preiskavam.
Prav tako zaradi preiskovalne komisije v zadevi Kangler, je ustavno sodišče že februarja presodilo, da parlamentarna preiskava, v kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v postopkih, ni mogoča.
Preiskavo zahtevali na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja
Državni zbor je septembra 2019 parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu nekdanjega mariborskega župana in sedanjega državnega svetnika Franca Kanglerja odredil na zahtevo državnega sveta.
Svetniki so preiskavo zahtevali na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. V parlamentarni preiskovalni komisiji, ki je med drugim hotela zaslišati tudi nekatere tožilce – med njimi nekdanji vodji mariborskega tožilstva Elizabeto Györkös in Draga Šketo, ki je danes generalni državni tožilec – sodelujejo samo predstavniki SDS, NSi in SNS.
Kljub temu, da ti dve odločitvi ustavnega sodišča parlamentarno preiskovalno komisijo v zadevi Kangler ugašata, njen predsednik Dejan Kaloh (SDS) na Twitterju pravi, da bo “parlamentarna preiskava končana s končnim poročilom v državnem zboru in ne z ugasnitvijo s strani ustavnega sodišča.”
Pritožba na višino odškodnine
Kot smo že poročali, je okrajno sodišče v Ljubljani nekdanjemu mariborskemu županu in zdaj državnemu sekretarju na notranjem ministrstvu junija dosodilo 50.000 evrov odškodnine.
Gre za škodo, ki mu je nastala zaradi obsodbe v aferi, v kateri se je znašel zaradi dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Ker je Kangler od države terjal 661.725 evrov, s sodbo ni bil zadovoljen in je napovedal pritožbo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje