Menu Item
Evropska komisija nadaljuje svoj boj proti plastiki s prepovedjo izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko. Med njimi so pilingi za telo, bleščice v kozmetiki in vrsta podlag za športna in otroška igrišča, izdelana iz mikroplastičnih zrnatih materialov. Prepoved prodaje bleščic bo veljala že od sredine oktobra.
Evropska komisija nadaljuje svoj boj proti plastiki. Potem ko je že prepovedala nekatere plastične izdelke za enkratno uporabo, med njimi plastični pribor in slamice, je zdaj Evropska komisija sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi bistveno zmanjšali onesnaženje z mikroplastiko. Nova pravila naj bi preprečila izpust približno pol milijona ton mikroplastike v okolje.
Mikroplastika je običajno definirana kot delci plastike, ki so manjši od petih milimetrov. Gre tako za plastične koščke, ki so že v osnovi manjši od te velikosti, kot za večje kose plastike, ki sčasoma razpadejo na manjše.
Evropska unija je z ukrepi, ki jih je sprejela prejšnji teden, prepovedala prodajo mikroplastike kot take in izdelkov, ki jim je mikroplastika dodana namenoma in ki ob uporabi to mikroplastiko sproščajo. Med izdelki, ki bodo po novem prepovedani (za nekatere bo veljalo prehodno obdobje), je kozmetika, v kateri se mikroplastika uporablja na primer za piling (mikrokroglice) ali pridobivanje specifične teksture. Prepovedani bodo tudi dišave, detergenti, mehčalci, gnojila, fitofarmacevtska sredstva, igrače, zdravila in medicinski pripomočki z mikroplastičnimi dodatki.
Sprejeta omejitev uporablja široko definicijo mikroplastike – zajema vse sintetične polimerne delce, ki so manjši od petih milimetrov in ki so organski, netopni in odporni proti razgradnji.
Med prepovedanimi bodo po novem tudi (plastične) bleščice in izdelki, ki jih vsebujejo. Bleščice iz mikroplastike najdemo v številnih kozmetičnih izdelkih. V nekaterih, na primer tovrstnih lakih za nohte, so dobre vidne. Mikroplastika pa je tudi skriti del številnih drugih ličil, med njimi glosov in šmink, senčil za oči in rdečil za lica. Ko si jih speremo z obraza, hkrati v odtok izpustimo mikroplastične delce.
Mikroplastična športna in otroška igrišča
Prepoved pa bo vplivala ne le na kozmetično industrijo, ampak tudi na podjetja iz drugih panog. Prepovedani bodo namreč tudi mikroplastični zrnati materiali, ki se uporabljajo na umetnih športnih površinah in otroških igriščih. Prav ti naj bi bili največji vir namerne mikroplastike v okolju.
Tovrstne podlage za igrišča, ki kot polnilo uporabljajo plastična ali gumijasta zrnca, so v zadnjih letih tudi v Evropi postala zelo priljubljena. Taka igrišča so namreč obstojna, odporna proti vremenskim vplivom, mehko gumijasto polnilo pa omogoča dober oprijem in blaženje udarcev. Na otroških igriščih se pod gugalnicami, tobogani in drugimi igrali uporablja tudi razsuta gumijasta zastirka, ki ublaži morebitne padce malčkov.
Za materiale, ki se uporabljajo na športnih in otroških igriščih, bo prepoved stopila v veljavo čez osem let. “V tem času bomo lastnikom in upravljalcem igrišč zagotovili čas, da preidejo na alternative, in omogočili, da večina obstoječih športnih igrišč doseže svojo življenjsko dobo,” so sporočili iz Evropske komisije.
Igrišča so običajno narejena iz zdrobljenih rabljenih pnevmatik. Tudi zaradi prepovedi odlaganja pnevmatik na odlagališčih v EU se je njihova uporaba na tovrstnih igriščih v zadnjih 15 letih precej povečala. Taka zrnca in zastirke sicer lahko vsebujejo potencialno škodljive kemikalije, med njimi policiklične aromatske ogljikovodike, kovine in ftalate. Mikroplastična zrnca se z igrišč lahko razširijo v okolje, na primer z deževnico ali prek obutve in oblačil.
Prva prepoved že čez dva tedna
Prvi ukrepi pa bodo začeli veljati že sredi oktobra. Takrat stopi v veljavo prepoved prodaje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo mikrokroglice, med njimi pilingov. Industrija je namreč v zadnjih letih po pozivih okoljevarstvenikov tovrstne mešanice večinoma že opustila in plastične delce v pilingih zamenjala z biorazgradljivimi. Prav tako bo že od sredine oktobra prepovedana prodaja razsutih plastičnih bleščic.
Za ostale izdelke velja daljše prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko proizvajalci prilagodili na nova pravila in poiskali alternative. Za kozmetiko bo veljalo od 4- do 12-letno prehodno obdobje.
“Prepoved namerno dodane mikroplastike naslavlja resno skrb za okolje in zdravje ljudi. Mikroplastiko najdemo v morjih, rekah in na kopnem, pa tudi v hrani in pitni vodi. Omejitev se nanaša na zelo majhne delce, vendar je velik korak k zmanjševanju onesnaževanja, ki ga povzroča človek,” je poudaril komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.
Evropa si je zadala cilj zmanjšati onesnaženje z mikroplastiko za 30 odstotkov do leta 2030.
Mikroplastika je povsod okrog nas in v nas. Slovenski znanstveniki so jo prvi na svetu odkrili v toči. Lani so jo potrdili v 75 odstotkih vzorcev mleka doječih mater, letos avgusta pa celo v človeških srcih. Plastiko tudi vdihavamo in po nekaterih ocenah znanstvenikov v enem tednu vdihnemo za bančno kartico mikroplastike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje