Pridelava industrijske konoplje je v Sloveniji že nekaj let v upadanju. Glavni razlog je v pravni negotovosti glede nadaljnje prodaje izdelkov s CBD, za katere se evropske institucije še vedno niso odločile, ali so dovolj varni za splošno uporabo. K letošnjemu upadu pridelave industrijske konoplje pa je, kot pravijo v naši največji zadrugi pridelovalcev konoplje, prispevala tudi vojna v Ukrajini.
“Letos smo konopljo pridelovali na najmanjši površini v zadnjih desetih letih,” nam je povedal David Geršak, vodja zadruge Konopko, ki združuje male in srednje velike pridelovalce in kjer vodijo evidenco posevkov konoplje v Sloveniji. “Letos je konoplja rasla le na približno 150 hektarjih. V najboljših letih, 2014 in 2015, se je površina gibala pri 500 hektarjih.”
Tudi to ni veliko, priznava. “A takrat smo bili lahko vsaj zadovoljni s trendom rasti. Zdaj pa pridelava upada.”
Do neke mere je letošnji upad tudi posledica podražitev nekaterih drugih poljščin zaradi vojne v Ukrajini, zaradi česar se denimo bolj izplača gojiti koruzo. A ključni razlog za upad je po Geršakovih besedah negotovost glede pravnega statusa izvlečkov s kanabidiolom oziroma na kratko CBD.
Gre za kanabinoid, ki v nasprotju s THC nima psihotropnih učinkov, pripisujejo pa mu številne (dokazane in nedokazane) koristne učinke, zaradi česar je v zadnjem desetletju postal eno najbolj razširjenih prehranskih dopolnil in konopljo približal širokemu krogu potrošnikov. O tem, kaj je res in kaj ne, kaj kažejo raziskave in kaj bi morali vedeti … lahko preberete v članku o CBD.
CBD je mogoče pridobivati iz industrijske konoplje. Prav izdelki s CBD pridelovalcem načeloma prinašajo največjo dodano vrednost in so bili dolgo časa gonilo rasti pridelave konoplje. Iz enega hektarja posevka konoplje je mogoče po Geršakovih besedah pridobiti približno 15 litrov CBD-izvlečka.
“Največji udarec se nam je zgodil leta 2019, ko je Evropska komisija izvlečke iz industrijske konoplje, med katerimi je najpomembnejši CBD, uvrstila med tako imenovana nova živila,” je povedal Geršak. “To pomeni, da teh izdelkov uradno ni dovoljeno prodajati, dokler ni dokazano, da je uporaba varna.”
Leta 2019 so številne ponudnike konopljinih izvlečkov obiskali zdravstveni inšpektorji in preverjali skladnost njihovih izdelkov z evropsko zakonodajo. A ukrepali še niso. Kot so nam pred dnevi povedali na zdravstvenem inšpektoratu, ti postopki še niso zaključeni.
“V Sloveniji smo trenutno v sivem območju,” negoduje Geršak. “Načelno naj bi bila prodaja pripravkov s CBD za uživanje prepovedana, a vzpostavil se je nekakšen status quo, kjer ponudnike za zdaj pustijo pri miru. Je pa zaradi nedorečenosti zastal razvoj, nove investicije.”
Za potrošnike bi bilo boljše, če bi bilo področje bolj regulirano, je opozoril Geršak. “Danes lahko vsi prodajajo vse. Tudi v Sloveniji zagotovo lahko kupite izdelke z lažnimi deklaracijami, ki obljubljajo drugačno vsebnost kanabinoidov od dejanske.”
Na zdravstvenem inšpektoratu so nam sicer povedali, da je “zaradi množične uporabe izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol”, v medresorski pripravi dokument, ki naj bi razjasnil zakonodajo in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izdelki na slovenskem trgu.
Evropska agencija za varno hrano (EFSA) pa še vedno ni odločila, ali so pripravki s CBD varni za rutinsko uživanje. Junija so iz EFSE po dolgotrajnem preučevanju znanstvene dokumentacije sporočili, da preprosto še nimajo na voljo dovolj dokazov za dokončno odločitev.
O (pretežno še neizpolnjenih) zdravilnih obljubah CBD in novejših študijah, ki kažejo tudi nekatere potencialne nevarnosti te snovi, smo, kot rečeno, podrobneje pisali v rubriki Poglobljeno v članku “Ne razumem, zakaj bi zdrav človek užival CBD”. Med drugim smo se pogovarjali z avtorico sveže slovenske raziskave, ki je zaznala škodljiv učinek CBD na sesalske možganske celice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje