Kanabidiol ali na kratko CBD je poleg THC najpomembnejši in najbolj raziskan kanabinoid v konoplji. V nasprotju s THC nima psihoaktivnih učinkov in ni uvrščen na seznam prepovedanih snovi, učinkovito pa ga je mogoče pridobivati tudi iz industrijske konoplje. Te lastnosti so ga pred približno desetletjem izstrelile med zvezde prehranskih dopolnil, izdelke s CBD je mogoče v obliki tinktur, sprejev, krem, čajev, bonbonov itd. kupiti praktično povsod. Sprejemljiv je tudi za vse, ki niso dobro prenašali omame konoplje s THC in ki niso želeli ali znali kupovati izdelkov na črnem trgu. Postal je "naravni" pripomoček za samozdravljenje za praktično vse težave, od nespečnosti in stresa do depresije in avtoimunskih bolezni, velja tudi za obetavno učinkovino za zdravljenje raka. Vendar pa se ti visokoleteči obeti in obljube tudi po desetletju raziskav še vedno niso uresničili.
Uporaba CBD v medicini je še vedno zelo redka, zgodba o uspehu je za zdaj bolj kot ne omejena na otroke s hudimi oblikami epilepsije in nekaterimi drugimi nevrološkimi motnjami. Hkrati pa se nakazuje, da snov vendarle ni tako varna in splošno koristna, kot je velikokrat predstavljena. Med najbolj problematičnimi vidiki se nakazuje uživanje CBD v nosečnosti. "CBD je toksičen za razvijajoče se možgane", opozarja eden vodilnih slovenskih toksikologov.
Če v Googlov spletni iskalnik vpišete poizvedbo “CBD nosečnost”, boste med prvimi zadetki našli spletne strani ponudnikov pripravkov iz konoplje. Povsem prvi zadetek, spletna stran prodajalca CBD-izdelkov s Škofljice, zatrjuje, da “obstajajo tudi klinični dokazi, da je CBD v nosečnosti učinkovit pri vrsti nosečniških težav: slabost, bruhanje, jutranja slabost, stres in tesnoba, neprespanost, odklonilnost do hrane kot tudi bolečine in krči”.
To seveda ne drži. Znanstveni članek, ki ga navajajo kot dokaz za to trditev, opisuje rezultate poskusov na živalih in sploh ne omenja nosečnosti.
Po več odstavkih utemeljevanja, zakaj je uživanje CBD v nosečnosti smiselno, se avtor na koncu za silo zavaruje s pripisom, da bi “seveda bilo najbolje, da bi se lahko nosečnica z zelo izrazitimi simptomi pogovorila z zdravnikom, preden bi se odločila za CBD ali zdravila”. A namen je jasen: sporočiti, da je uživanje CBD primerno in koristno tudi v nosečnosti.
Bobo
Mnenja NIJZ ne boste našli med prvimi Googlovimi zadetki in boste tako težje izvedeli za njihovo opozorilo, da “uporabo takih izdelkov odsvetujemo v kritičnih obdobjih razvoja (otroci, mladostniki in nosečnice)”.
Podatkov, ali in kako razširjena je uporaba CBD med slovenskimi nosečnicami, ni.
“Veliko nosečnic slepo zaupa prodajalcem”
Znano je, da lahko uporaba konoplje s THC v nosečnosti povzroča številne težave. “Raziskave kažejo, da imajo otroci, ko si bili med nosečnostjo prek matere izpostavljeni konoplji, v povprečju manjše možgane ter povečano tveganje za razvoj aksioznosti in motenj pozornosti. Skratka, izpostavljenost konoplji v nosečnosti ima lahko številne negativne učinke na otroka,” je za Poglobljeno povedala dr. Hilary Marusak, nevroznanstvenica z ameriške univerze Wayne State, ki se raziskovalno ukvarja z razvojem otroških možganov in vplivom konoplje nanj.
“Ugibamo sicer, da je poglavitni krivec za to THC, nimamo pa še skupine mater, ki so med nosečnostjo uživale zgolj CBD, da bi lahko sklepali o učinkih brez THC.”
dr. Hilary Marusak (osebni arhiv)
Po njenih besedah se sicer uživanje pripravkov iz konoplje v zadnjih letih med nosečnicami v ZDA povečuje, kar je precej skrb vzbujajoče. “Veliko jih slepo zaupa oglasom, prodajalcem, ki jim hvalijo svoje proizvode, češ da so popolnoma naravni, da pomagajo pri jutranji slabosti. Napačno prepričanje, da je uživanje konoplje med nosečnostjo varno, je dokaj razširjeno.”
Uprava za hrano in zdravila (FDA) v ZDA na svoji spletni strani navaja, da je raziskav učinka CBD v nosečnosti še vedno premalo, uživanje pa odsvetuje. “Na podlagi tega, kar že vemo, obstajajo pomembni razlogi za zaskrbljenost,” navajajo.
Raziskovalci z Univerze v Minnesoti so lani denimo poročali o spremembah na DNK in povečanju anksioznosti pri mišjih potomcih, ki so bili med nosečnostjo prek matere izpostavljeni CBD.
Slovenska raziskava, ki je prižgala alarm
V Sloveniji v zadnjem času k previdnosti pri uživanju pripravkov s CBD pogosto javno poziva vodja toksikologov v ljubljanskem kliničnem centru dr. Miran Brvar. “Zavedati se moramo, da so klinične raziskave CBD še vedno zelo pomanjkljive oziroma jih ni, zato priporočamo previdnost in pozorno spremljanje bolnikov, ki uživajo pripravke CBD,” je opozoril na nedavnih Tavčarjevih dnevih, zdravniški konferenci slovenskih internistov.
Na Twitterju pa je konec oktobra zapisal: “CBD je toksičen za razvijajoče se možgane. Odsvetujemo uživanje CBD, predvsem nosečnicam in otrokom.”
CBD je toksičen za razvijajoče možgane. Odsvetujemo uživanje CBD, predvsem nosečnicam in otrokom. https://t.co/4z8J1Fgfxt
Pri tem se je skliceval na svežo raziskavo, ki so jo opravili s sodelavci z Medicinske fakultete UL in ki je pokazala, da izpostavljenost CBD škodljivo vpliva na možganske celice podganjih zarodkov.
“Uživanje CBD ovira delovanje endokanabinoidnega sistema”
“Naša raziskava ni neizpodbiten dokaz o škodljivosti CBD. Je pa prvi indic, da zadeva vendarle ni povsem nedolžna,” nam je povedala vodilna avtorica raziskave dr. Damijana Mojca Jurič z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete UL. “CBD povzroča nelagodje dvema različnima vrstama možganskih celic, živčnim celicam in astrocitom, zato je treba biti pri jemanju CBD-pripravkov pazljiv.”
Koncentracije CBD, ki so jih uporabili v poskusih, je mogoče doseči tudi pri ljudeh. “Primerljive so denimo s terapijo, ki jo prejemajo otroci z epilepsijo.”
In kako naj bi CBD škodoval razvoju možganov? Po njenem mnenju je težava v motenju naravnega ravnovesja nam lastnih kanabinoidov v telesu. “Normalno delovanje endokanabinoidnega sistema je ključno za nemoten razvoj možganov. Kanabinoidni receptorji se v zarodku pojavijo že v devetem tednu nosečnosti. Takrat se pojavijo tudi endokanabinoidi, ki so ves čas vpleteni v razvoj živčevja in sinaptičnih povezav v možganih.”
To je izjemno občutljiv čas za razvoj možganov. “Uživanje CBD in drugih kanabinoidov v tem času lahko ovira delovanje endokanabinoidnega sistema, saj lahko zasede receptorje, na katere se sicer vežejo človeku lastni kanabinoidi.”
Neuspešno dokazovanje “čudežnosti” CBD
Raziskava na živalskih celicah ali tudi živih živalih seveda ne more biti zadovoljiv dokaz o enakem učinkovanju pri ljudeh. Je pa lahko razlog, da se oglasi kakšen alarm.
Ob tem pa se je treba zavedati, da je bila tudi večina raziskav, ki kažejo na domnevno koristne učinke CBD in ki so podlaga za današnje veliko navdušenje nad njegovim domnevnim zdravilnim potencialom, do zdaj opravljena zgolj na živalskih modelih.
Do zdaj opravljene klinične študije učinkov CBD in drugih kanabinoidov na ljudeh pa večinoma niso dale prepričljivih rezultatov. “Ko pridejo rezultati iz klinik, se praviloma izkaže, da pri ljudeh želenega učinka ni,” je dejala dr. Jurič.
Profimedia
Veliko je denimo obljub o CBD in zdravljenju raka. A kot ugotavlja organizacija Cancer Research UK, največja svetovna neodvisna fundacija za preučevanje raka, “raziskave do zdaj preprosto niso našle dovolj trdnih dokazov, da lahko kanabinoidi varno in učinkovito zdravijo raka”.
Dr. Miran Brvar je na Tavčarjevih dnevih opozoril na še eno pomembno dejstvo, kar zadeva klinične študije s CBD. “Zanimiv je podatek, da raziskovalci za 40 odstotkov registriranih in zaključenih kliničnih študij CBD niso nikoli objavili rezultatov, kar dodatno meče slabo luč na klinično raziskovanje CBD, saj nakazuje verjetno neporočanje negativnih rezultatov.”
Velika težava pri preizkušanju učinkovitosti kanabinoidov je v tem, da se ljudje nanje odzovejo zelo različno in da je težko zadeti pravo kombinacijo snovi in pravi odmerek. Težnja medicine po standardizaciji zdravljenja je v tem primeru pomembna ovira pri dokazovanju učinkovitosti.
Zadnje zatočišče pri hudih nevroloških motnjah
Svetovno navdušenje nad CBD se je pravzaprav začelo s Charlotte Figi (na spodnji fotografiji), 5-letno ameriško deklico z Dravetovim sindromom, hudo obliko epilesije, ki ji je olje z visoko vsebnostjo CBD skoraj povsem zaustavilo napade, ki so se sicer vrstili na vsakih nekaj minut.
Profimedia
Tudi do zdaj edino zdravilo na osnovi CBD, ki so mu v kliničnih študijah dokazali učinkovitost in ki je prestalo regulatorne postopke, je namenjeno zdravljenju hudih oblik epilepsije, pri katerih uveljavljena zdravila ne pomagajo – imenuje se Epidiolex. Če niti ta ne deluje, lahko zdravniki poskušajo tudi z različnimi kombinacijami kanabinoidov.
Nevrolog dr. David Neubauer je slovenski pionir na področji uporabe konoplje v medicini. Na nevrološkem oddelku ljubljanske Pediatrične klinike so pripravki s kanabinoidi že več let del zdravljenja pri številnih najhuje bolnih malih bolnikih.
“To velja še zlasti za tista področja, kjer “konvencionalnega” zdravljenja sploh ni ali pa ni dovolj uspešno in pri katerih starši iščejo drugačne rešitve za zdravljenje ali vsaj izboljšanje kakovosti življenja svojega otroka,” nam je odpisal.
Nekaterim bolnikom pripravke iz konoplje priskrbijo sami, nekateri pod njihovim nadzorom uživajo pripravke, ki jim jih priskrbijo starši.
Najbolje dokazana je, kot rečeno, učinkovitost kanabinoidov pri trdovratnih epilepsijah, pri katerih vsaj dve uveljavljeni zdravili nimata želenega učinka. Tudi v takem primeru najprej preverijo druge možnosti, kot je uvedba ketogene diete ali kirurško zdravljenje, šele potem so na vrsti kanabinoidi. Prva izbira je čisti CBD. Če ta ne pomaga, poizkusijo z različnimi izvlečki konoplje, ki vsebujejo vse kanabinoide.
“Danes obstaja že veliko poročil in dokazov, da je uporaba izdelkov s celo paleto kanabinoidov, še zlasti za zdravljenje trdovratnih epilepsij, dosti bolj učinkovita od pripravkov z eno samo učinkovino,” pojasnjuje Neubauer.
Zdravila na osnovi konoplje pa po njegovih besedah veliko obetajo tudi pri drugih hudih nevroloških stanjih, kot so redke nevrološke razvojne motnje, cerebralna paraliza in avtizem.
Nedavno so na Pediatrični kliniki izvedli majhno študijo, v katero je bilo vključenih 30 otrok s hudimi oblikami cerebralne paralize, pri katerih so z namenom lajšanja zakrčenosti uporabili pripravke medicinske konoplje v razmerju CBD:THC – 10:1. “Rezultate še čakamo, preliminarni podatki pa kažejo na dober učinek.”
Pravkar pa se pripravljajo tudi na študijo, v kateri bodo z enakim konopljinim pripravkom skušali pomagati še otrokom z avtizmom in drugimi nevrorazvojnimi sindromi, pri katerih je vedenje samopoškodovalno ali agresivno in se ne odzivajo na uveljavljena zdravila. “Rezultati bodo znani konec leta,” napoveduje Neubauer.
CBD lahko tudi otežuje zdravljenje raka
Dokazana učinkovitost proti otroški epilepsiji je CBD močno povečala “ugled” in ga izstrelila na vrh seznama najbolj obetajočih kanabinoidov, ki jih je v rastlini konoplje sicer več kot sto. Njegova prednost pred bolj raziskanim THC je, da nima psihotropnih učinkov, da ne povzroča “zadetosti” in naj bi nasploh povzročal blage stranske učinke ter imel “ugoden varnostni profil“, kot so leta 2018 ugotovili tudi pri WHO.
Profimedia
A vse več je znakov, da je treba biti tudi pri uporabi CBD, še posebej v večjih odmerkih, skrajno previden. Ne samo zaradi indicev, da lahko škoduje razvoju možganov, temveč tudi zaradi ugotovljenega medsebojnega učinkovanja z več vrstami zdravil.
Prav tako novejše študije kažejo, da lahko uživanje konopljinih pripravkov dejansko otežuje zdravljenje raka, saj zmanjšuje učinkovitost imunoterapije, enega od pomembnih orožij sodobne onkologije. Pri tem ni jasno, če in kakšna je pri tem specifična vloga CBD, ki ga bolniki z rakom pogosto uporabljajo v upanju na ozdravitev.
Malo možnosti za nova zdravila
Dr. Damijana Mojca Jurič je glede obetov uporabe kanabinoidov v medicini pesimistka. “Dovoljenje za promet imajo za zdaj le štiri zdravila na osnovi kanabinoidov. Eno, s CBD, uporabljajo tudi pri nas na pediatriji, za lajšanje simptomov pri trdovratnih epilepsijah. Prav tako so odobrena zdravila s THC proti slabosti po kemoterapiji in za spodbujanje apetita pri bolnikih z virusom HIV. Odobreno je tudi zdravilo proti zakrčenosti pri multipli sklerozi.”
“Drugih zdravil sploh ni in jih po mojem tudi nikoli ne bo,” meni dr. Jurič.
Zakaj tako misli? “Ker je endokanabinoidni sistem, glede na to, kar vemo danes, bistveno bolj kompleksen, kot smo mislili včasih. Udeležen je pri številnih različnih procesih v telesu. Endokanabinoidni sistem je modulatorni sistem – ureja delovanje ostalih sistemov v telesu. In zelo težko je najti pravo kombinacijo za učinkovanje v točno določeni smeri – težko je ’zadeti tarčo’. Težko je sploh razumeti, kako delujejo te snovi.”
Res je, je poudarila, da poteka ogromno poskusov in študij. “Vendar je po mojem zelo malo možnosti, da bi našli še kakšno splošno učinkovito zdravilo iz konoplje. Še pri trdovratnih epilepsijah odobreno zdravilo pomaga zgolj nekaterim.”
Majhen odmerek – blažev žegen?
Kaj pa vse skupaj pomeni za ljudi, ki si želijo s CBD zaradi vseh obljub, ki jih slišijo od proizvajalcev, pomagati pri premagovanju vsakdanjih težav sodobnega življenja, kot so stres, utrujenost, napetost, nespečnost, in ki pripravke na lastno pest kupujejo v lekarnah, trgovinah ali po spletu?
Kot prvo se je treba zavedati, da so odmerki, ki jih priporočajo prodajalci pripravkov s CBD v prosti prodaji, bistveno manjši od odmerkov, s katerimi izvajajo klinične študije ter poskuse na živalih in celičnih kulturah. “V večini raziskav uporabljajo zelo velike odmerke CBD, ljudje pa rutinsko uživajo mnogo manjše odmerke,” je dejala dr. Hilary Marusak.
Običajni priporočeni dnevni odmerek za CBD v prosti prodaji je okoli 10 mg CBD, standardna 10-mililitrska steklenička s kapalko z 10-odstotno raztopino pa vsebuje 1.000 mg CBD.
Za primerjavo – začetni dnevni odmerek CBD pri otrocih z epilepsijo je 5 mg na kilogram telesne teže, ki pa ga postopno dvigujejo vse do 20 mg/kg. To pomeni, da bi moral odrasel človek, ki tehta 70 kilogramov, po tem protokolu ob največjem predvidenem odmerku dnevno zaužiti 1.400 mg CBD.
“Nedavno sem se na eni od znanstvenih konferenc pogovarjala z zdravnikom, ki svojim pacientom svetuje o uživanju CBD za lajšanje kronične bolečine,” je dejala dr. Marusak. “Eden od pacientov je v ordinacijo prinesel vrečko gumi bonbonov s CBD in vprašal za mnenje. “Ta cela vrečka zadostuje za vaš jutranji odmerek,” mu je odgovoril. Pri rutinski uporabi za samozdravljenje gre za tako majhne odmerke, da verjetno nimajo nikakršnega učinka.”
Pri večjih odmerkih pa samozdravljenje s CBD hitro postane zelo drago. Cena pripravka s 1.000 mg CBD se na trgu giblje pri 50 evrih.
CBD bonboni (Profimedia)
“Zakaj bi načrtno motili delovanje našega organizma?”
Obstaja polno anekdotičnih dokazov o učinkovitem samozdravljenju s CBD. Nekaterim naj bi lajšal kronične bolečine, nespečnost itd. Je to zgolj učinek placeba? Tega ne moremo vedeti. Dokler izboljšuje počutje, to pravzaprav za posameznika ni pomembno.
Dr. Damijana Mojca Jurič pa “manije” glede uživanja pripravkov s CBD vseeno ne razume. “Razumem, da gre za snov, ki v nasprotju s THC nima psihotropnih učinkov in jo je mogoče pridobivati iz industrijske konoplje. A še vedno vemo mnogo premalo o posledicah uživanja na človeški organizem, da bi ga tako na široko uporabljali.”
Sejem CBD v Parizu maja letos (Profimedia)
Vemo pa, je nadaljevala, da CBD deluje kot negativni alosterični modulator – veže se na posebno mesto na kanabinoidnih receptorjih v telesu in na neki način zavira delovanje endokanabinoidnega sistema. “Ne razumem, zakaj bi si zdrav človek to želel. Endokanabinoidni sistem namreč v osnovi skrbi za uravnavanje homeostaze, ravnovesja v telesu. Če smo izpostavljeni morebitnim stresnim dejavnikom, se aktivira, sicer pa miruje. Ne razumem, zakaj bi, če smo zdravi, načrtno motili delovanje našega organizma z uživanjem dodatnih kanabinoidov. In ne razumem te propagande, ki nas spremlja na vsakem vogalu.”
Razumljivo se ji zdi, da po pripravkih s kanabinoidi posegajo zelo bolni ljudje. Pri njih morebitne še tako malo verjetne koristi pretehtajo nad tveganjem neželenih učinkov. “Nekdo, ki je zelo bolan, si jasno na vse načine, tudi s CBD, prizadeva, da bi si podaljšal življenje.”
Edino, kar želi sporočiti tem ljudem, je, naj to povedo zdravniku, ker lahko jemanje CBD vpliva na učinkovitost nekaterih zdravil.
“Ne razumem pa, zakaj bi nekdo, ki je sicer zdrav, užival CBD. Tako kot ne razumem uživanja ostalih prehranskih dopolnil. Če smo vsaj približno aktivni in uživamo raznoliko prehrano, jih res ne potrebujemo.”
Voda s CBD (Profimedia)
Prodaja izdelkov s CBD prepovedana, a jo država za zdaj tolerira
Pridelava industrijske konoplje, iz katere pridelujejo tudi CBD, je v Sloveniji v upadu. “Letos smo konopljo pridelovali na najmanjši površini v zadnjih desetih letih,” nam je povedal David Geršak, vodja zadruge Konopko, ki združuje male in srednje velike pridelovalce in ki vodi evidenco posevkov konoplje v Sloveniji. “Letos je konoplja rasla le na približno 150 hektarjih. V najboljših letih, 2014 in 2015, se je površina gibala pri 500 hektarjih.”
Tudi to ni veliko, priznava. “A takrat smo bili lahko vsaj zadovoljni s trendom rasti. Zdaj pa pridelava upada.”
Industrijska konoplja, pripravljena na žetev (Dino Stanin/PIXSELL/BOBO)
Ključni razlog za upad je po njegovih besedah negotovost glede pravnega statusa izvlečkov s CBD, ki pridelovalcem prinašajo največjo dodano vrednost in so bili dolgo časa gonilo rasti pridelave konoplje.
“Največji udarec se nam je zgodil leta 2019, ko je Evropska komisija izvlečke iz industrijske konoplje, med katerimi je najpomembnejši CBD, uvrstila med tako imenovana nova živila,” je povedal Geršak. “To pomeni, da teh izdelkov uradno ni dovoljeno prodajati, dokler ni dokazano, da je uporaba varna.”
Leta 2019 so številne ponudnike konopljinih izvlečkov obiskali zdravstveni inšpektorji in preverjali skladnost njihovih izdelkov z evropsko zakonodajo. A ukrepali še niso. Kot so nam ta teden povedali na zdravstvenem inšpektoratu, ti postopki še niso zaključeni.
“V Sloveniji smo trenutno v sivem območju,” negoduje Geršak. “Načelno naj bi bila prodaja pripravkov s CBD za uživanje prepovedana, a vzpostavil se je nekakšen status quo, kjer ponudnike za zdaj pustijo pri miru. Je pa zaradi nedorečenosti zastal razvoj, nove investicije.”
David Geršak (osebni arhiv)
Za potrošnike bi bilo boljše, če bi bilo področje bolj regulirano, je opozoril Geršak. “Danes lahko vsi prodajajo vse. Tudi v Sloveniji zagotovo lahko kupite izdelke z lažnimi deklaracijami, ki obljubljajo drugačno vsebnost kanabinoidov od dejanske.”
Na zdravstvenem inšpektoratu so nam sicer povedali, da je “zaradi množične uporabe izdelkov, ki vsebujejo kanabidiol”, v medresorski pripravi dokument, ki naj bi razjasnil zakonodajo in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izdelki na slovenskem trgu.
Evropska agencija za varno hrano (EFSA) pa še vedno ni odločila, ali so pripravki s CBD varni za rutinsko uživanje. Junija so iz EFSE po dolgotrajnem preučevanju znanstvene dokumentacije sporočili, da preprosto še nimajo na voljo dovolj dokazov za dokončno odločitev.
“V medicini so neželeni učinki sprejemljivi, če koristi pretehtajo nad škodo,” pojasnjujejo strokovnjaki EFSA. “Ko gre za uporabo CBD kot novega živila, pa to ni sprejemljivo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje