Menu Item
Medtem ko mednarodna skupnost obeležuje svetovni dan človekovih pravic, Slovenijo pretresa še ena tragična zgodba skupine prebežnikov, ki je želela v Slovenijo. 47-letna mati, ki se je v državo skušala prebiti s štirimi otroki, je obtičala ujeta v reki Dragonji. Slovenski in hrvaški policisti so mater resda rešili iz deroče vode, a je pred tem reka odnesla njeno 10-letno hčer, ki je še vedno pogrešana. Mater in njene otroke so po rešitvi slovenski policisti vrnili na Hrvaško, kar Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij razume kot zelo skrb vzbujajočo potezo. Da na Hrvaškem z begunci in migranti ravnajo nehumano ter jih nezakonito in nasilno vračajo v Bosno in Hercegovino, je bilo namreč dokazano že večkrat.
Tudi zato, “ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, ki so pretresla zavest človeštva”, je Generalna skupščina Združenih narodov na današnji dan leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki predstavlja temelj mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah. Na to, kako pogosto so te še vedno kršene, opominja tudi dogajanje v in ob reki Dragonji, ki je včeraj zvečer odnesla 10-letno deklico, njeno mater pa so policisti le stežka rešili.
47-letna državljanka Turčije se je včeraj skupaj s štirimi otroki želela prebiti preko reke Dragonja. Potem ko sta se čez reko na slovensko stran uspešno prebila dva otroka, stara 18 in pet let, je mati visoko in deročo reko prečkala z 10-letno deklico na ramenih. Zgodilo se je tisto najhujše: deklica je zdrsnila z njenih ramen, voda pa jo je odnesla po strugi navzdol. Medtem ko deklica ostaja pogrešana, so njeno mater rešili na slovensko stran meje, ter jo – skupaj z otrokoma – vrnili na Hrvaško, kjer je ves ta čas čakal še eden od otrok turške državljanke, star 13 let. Kot so pojasnili na Policijski upravi (PU) Koper, so se za vrnitev odločili, ker “je bilo dogajanje in reševanje na mejni črti.”
Ne le pretresljivo izginotje deklice in reševanje njene matere, kar nekaj ogorčenja je požela tudi odločitev, da se družino, za katero lahko upravičeno domnevamo, da je bila po izgubi deklice v ranljivem stanju, vrne na Hrvaško. V državo, od koder so nedavno zaokrožili posnetki nehumanega, nasilnega vračanja beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino.
Da hrvaške oblasti kršijo pravice prebežnikov, je pred dnevi potrdil tudi pristojni odbor Sveta Evrope. Ravnanje hrvaških policistov je preiskoval odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki je ugotovil, da so na Hrvaškem trpinčili prebežnike, med drugim tako, da so jih pretepali ter jih z zavezanimi rokami vrgli v reko Korano.
Tragedije kot posledica evropske politike
“Tragedije, ki se dogajajo na meji, ljudje, ki umirajo na meji, so posledica politike evropskih držav, tudi Slovenije. So posledica tega, da ljudje nimajo zakonitega dostopa do ozemlja. Da pridejo na neuraden način, je njihova edina možnost, države pa jim naposled nezakonito onemogočijo dostop,” je komentirala Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) in opozorila, da ima vsaka oseba, ki pride v Slovenijo, pravico zaprositi za azil.
Četrtkovo tragedijo Regvar tako razume kot posledico preprečevanja (zakonitih) vstopov v državo in sistematičnih vračanj na Hrvaško. To begunce in migrante namreč sili v iskanje vse bolj nevarnih poti, na katerih ogrožajo svoje življenje, za nekatere pa je pot celo usodna. Ljudje, kot nam je povedal Jošt Žagar iz organizacije Infokolpa, prav tako ne zaupajo več policistom – vedo namreč, kakšna (kako nasilna) je praksa vračanja beguncev in migrantov iz Hrvaške v BiH.
Slovenija, je spomnil, sodeluje v verižnem vračanju ljudi, begunce in migrante namreč sistematično vrača na Hrvaško. “Policija na ta način izvaja malverzacijo uradnih postopkov,” je dodal. S tovrstnim ravnanjem naša država krši mednarodnopravno načelo nevračanja.
Kot poudarjata sogovornika, včerajšnji tragični dogodek nikakor ni izoliran. Spomnimo, v dolini Dragonje, med mejnima prehodoma Slovenije in Hrvaške, so ta teden našli truplo 31-letnega državljana Bangladeša, ki je umrl zaradi podhladitve. Žagar je prav tako spomnil na utopitve v reki Korani, ki teče po delu meje med Hrvaško in BiH.
Je Slovenija preverila, kako bodo z družino ravnali na Hrvaškem?
“Močno me skrbi, ali je slovenska policija po reševalni akciji in pred vrnitvijo preverila, zakaj so prišli v Slovenijo in ali potrebujejo zaščito,” je včerajšnje dogajanje še komentirala Regvar, ki prav tako dvomi, da je slovenska policija od hrvaških kolegov dobila zagotovila, da bo družini omogočen dostop do azilnega postopka na Hrvaškem.
“Dejstvo, da Slovenija navkljub vsem informacijam o tem, kar se dogaja na Hrvaškem, ni izpeljala postopkov za zaščito tako ranljive skupine, ampak je družino vrnila na Hrvaško, je res zaskrbljujoče in kaže, da smo kot država popolnoma zaprti za osebe, ki potrebujejo našo pomoč,” je dodala.
V uradu Varuha človekovih pravic “pretreseni”
Za komentar o včerajšnjem dogajanju ob in v reki Dragonji ter vrnitvi družine, za katero je upravičeno domnevati, da je bila po izgubi deklice v ranljivem stanju, smo povprašali tudi Varuha človekovih pravic in urad predsednika države, ki sta ob današnjem dnevu človekovih pravic podala izjavi v Predsedniški palači.
Iz varuhovega urada so nam sporočili, da so ob tragičnem dogodku “pretreseni”. “Varuh ves čas poudarja, da kot družba ne smemo privoliti v normalizacijo iregularnih migracij, saj so, kot razkrivajo poročila in osebne zgodbe, ljudje na poti podvrženi hudim nevarnostim in kratenju svojega dostojanstva in drugih temeljnih človekovih pravic,” so nam sporočili.
V varuhovem uradu so prepričani, da bi lahko pojav tovrstnih migracij zmanjšali s “pametno migracijsko politiko”. Zadevo je po njihovem treba urejati na zakonit način, ne pa s push-backi in drugimi kršitvami, potrebna pa je tudi “ocena tveganja izpostavljenosti mučenju in podobnemu ravnanju v primeru predaje v sosednjo državo.” Varuh človekovih pravic tako od Evropske unije pričakuje oblikovanje ustreznih skupnih politik, ki bodo ob spoštovanju načela nevračanja zagotavljale “ustrezen status državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito.”
Slovenske oblasti načelo nevračanja kršijo navkljub sodbi vrhovnega sodišča, ki zadeva primer nasilnega vračanja beguncev in migrantov. Avgusta je vrhovno sodišče v pravnomočni sodbi odločilo, da morata slovenska policija in ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil iz Kameruna, ki ga je slovenska policija dvakrat nezakonito izgnala na Hrvaško, omogočiti vrnitev v Slovenijo in dostop do azilnega postopka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje