Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zoper predsednika nadzornikov Istrabenz Turizma Sama Logarja in predsednika uprave te družbe Aleša Semejo uvedla postopek preiskave zaradi suma kršitve integritete. Ta se nanaša na nočitve v hotelih Lifeclass oziroma njihovo odobritev po nižji ceni, so sporočili iz KPK.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je predhodni preizkus uvedla na podlagi prijave, prejete septembra lani. Ali bodo zaznani sumi kršitev zakona tudi potrjeni ali ovrženi, bo pokazal nadaljnji postopek, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
“Po preučitvi pridobljene in razpoložljive dokumentacije je senat KPK sprejel sklep o uvedbi preiskave zaradi zaznanega suma kršitve integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,” so dodali. Senat je po navedbah TV Slovenija to odločitev sprejel na seji konec februarja, uradno obvestilo o uvedbi preiskave pa je KPK razkrila šele sedaj, ko sta bila s tem uradno seznanjena tudi Samo Logar in Aleš Semej, so pojasnili v KPK.
Kot je v začetku marca poročala televizija, je KPK preiskavo zoper ljubljanskega podžupana, prvega moža ljubljanske Svobode in prvega nadzornika družbe Istrabenz Turizem Logarja uvedla zato, ker je sredi lanske glavne turistične sezone v sobi petzvezdičnega hotela, ki stane od 330 do 400 evrov na osebo, prenočeval za 80 evrov na noč. To bivanje naj bi mu omogočila uprava družbe Istrabenz Turizem, ki jo je nadzorni svet imenoval pod Logarjevim vodstvom.
Logar je takrat za TV Slovenija povedal, da je bil v Portorožu poslovno in da je želel iz prve roke testirati storitev. “Ponudbo mi je pripravil oddelek za rezervacije, sprejel sem jo, na njej ni bilo niti črke, da bi bil to popust,” je dodal. Semeja pa je za televizijo dejal, da je bil “predsednik nadzornikov na službeni poti z namenom spoznavanja hotelskih kapacitet, saj smo pred sprejetjem nove strategije in petletnega investicijskega plana”.
Iz poročila za KPK pa po takratnih navedbah TV Slovenija izhaja, da Logar za to službeno pot ni imel niti sklepa nadzornikov niti uprave. Medtem so v mariborskem Inštitutu za ekonomsko in korporativno upravljanje glede prakse sestankovanj prvega nadzornika in prvega moža družbe v prejšnjem mandatu ocenili, da takšno ravnanje občutno prehaja meje dopustnih ukrepov nadzora nadzornega sveta in pomeni prepovedano poseganje nadzornega sveta v funkcijo upravljanja družbe, predstavlja pa tudi kršitve temeljev ureditve delovanja nadzornega sveta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!