Pred bližajočim se odprtjem Cukrarne so predstavniki iniciative LOM (Ljubljana Odprto Mesto) posredovali javno pismo s 150 podpisniki, v katerem so kritični do projekta, za katerega pravijo, da je nastajal vzporedno z ukinjanjem vseh pogojev za nastajanje kulture v Ljubljani s strani mestne občine. Na MOL očitke zavračajo.
Projekt prenove propadajoče nekdanje tovarne sladkorja v Galerijo Cukrarna se je začel leta 2008, v petek ob 10. uri pa bo za širšo javnost tudi uradno odprl svoja vrata.
Preberite še:
Čeprav direktor javnega zavoda Muzej in galerija mesta Ljubljana Blaž Peršin, ki bo zadolžen za upravljanje s Cukrarno, zagotavlja, da bo ta tudi “prostor koncertov, pogovorov, festivalov in drugih dogodkov, ki odpirajo družbena, socialna in politična vprašanja”, so v iniciativi LOM (Ljubljana Odprto Mesto) ob prihajajočem odprtju objavili javno pismo z naslovom Od cukra do revščine.
V pismu se med drugim sprašujejo, za reprezentacijo katere umetnosti je Cukrarna namenjena. Kot pišejo, je jasno, da gre za razstavno galerijo, ki bo namenjena umetninam in umetnikom velikih dimnezij. A ob tem dodajajo, da “razkorak med ambicijami in realnimi produkcijskimi pogoji v Ljubljani ne bi mogel biti večji”.
“Medtem ko se umetniki komaj prebijajo skozi krizo, MOL plačuje palačo umetnosti.”
– del javnega pisma
Kot je za N1 povedal eden od predstavnikov iniciative LOM Miha Blažič (N’Toko) visoki umetnosti ne nasprotujejo, celo daleč od tega. “A v Ljubljani so praktično vsi pogoji za ustvarjanje visoke ali sploh kakršnekoli umetnosti začeli izginjati. Ne razumemo čisto, kaj je funkcija te skoraj 30-milijonske investicije, ko pa je skoraj polovica kulturnega sektorja ostala brez dela in še več ljudi brez prostorov, v katerih bi ustvarjali.”
V iniciativi opozarjajo, da bi objekt, kot je Cukrarna, ta problem lahko naslovil, če bi za to obstajala politična volja. “Pri urbanistični politiki pod to administracijo (op. p MOL) so na prvem mestu gradbeni projekti in šele na drugem vsebina. Pa še ta mora ustrezati aktualni mestni oblasti,” dodaja sogovornik.
Raziskava kreativnega centra Poligon in Centra za kreativnost je pokazala, da več kot polovica od 1517 vprašanih kulturnih delavcev razmišlja, da bi zamenjala panogo, približno polovica pa jih za preživetje že opravlja druga dela.
Kot dodaja Blažič v imenu LOM, te institucije velikokrat ne zaživijo, ker niso namenjeni prebivalcem in prebivalkam, temveč temu, da se uresniči nek gradbeni projekt. “Mi podajamo predloge na OPPN, kar je načeloma prebivalcem mesta nek vzvod. A v Ljubljani je tako, da se o demokratičnosti in participatornem odločanju začne govoriti šele, ko je projekt že vzpostavljen. Dejanskega sodelovanja med MOL in občani ter občankami pa ni.”
V pismu so zapisali, da je edina dobra primerjava prenovljene Cukrarne in hiralnice, v kateri so umirali največji predstavniki slovenske moderne, ta, da je tudi nova cukrarna hiralnica – hiralnica kulture.
Na MOL kritike LOM zavračajo
Tako Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo na MOL, kot Blaž Peršin, sta na današnji novinarski konferenci zavrnila očitke, da program Cukrarne v prihodnje ne bo vključujoč do nevladne scene. Predvsem pa sta izrazila željo, naj projekt najprej zaživi, preden se nanj podaja kritike oziroma o njem širi neresnice.
Peršin je poudaril, da je pri snovanju programa Cukrarne sodelovalo šest fokusnih skupin z več kot 35 udeleženci iz različnih sfer: “Tistih, ki so soustvarjali bit scene.”
Mateja Demšič pa je mnenja, da so podatki v pismu zavajajoči, sploh, kar se tiče kritik kulturnih politik na občini. “Otvoritev Cukrarne je monumentalno delo in vedno se najde kdo, ki bo komentiral. Dobro je počakati, kaj bo vsebina pokazala.” Dodala pa je še, da ima sleherni nevladni ustvarjalec možnost participacije pri snovanju kulturnih vsebin na MOL.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!