Nevladniki so opozorili na diskriminatornost novele zakona o tujcih, pri čemer so kot izrazito sporno izpostavili zahtevo po znanju slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev. Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu na njihova opozorila o diskriminatornosti sporočilo, da z novelo odpravljajo administrativne ovire ter omogočajo hitrejše postopke urejanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi.
Predlagana novela zakona o tujcih bo z zahtevo po znanju slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev po opozorilih nevladnih organizacij povzročila razdruževanje družin, diskriminacijo in hujše kršitve človekovih pravic. Poslance, ki bodo o tem predlogu glasovali prihodnji teden, so zato na današnji novinarski konferenci pozvali, naj predloga v takšni obliki ne sprejmejo.
Predlog novele zakona o tujcih, ki je v parlamentarni obravnavi, namreč za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev zahteva opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1. Ta člen je v zakon zapisala prejšnja vlada premierja Janeza Janše, uporabljati pa naj bi se začel 27. aprila letos. Ministrstvo za notranje zadeve je nato pripravilo novelo, ki bi sprva ta pogoj odpravilo, še preden stopi v veljavo, a so pozneje to spremembo iz predloga umaknili.
Kot je na današnji novinarski konferenci opozorila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija, gre za zelo zahteven in restriktiven pogoj, ki je tudi popolnoma nepotreben. Zadeva najbolj ranljive skupine ljudi, predvsem ženske in otroke. Pozivajo, naj se tem ljudem omogoči “resnična, prava integracija”, ne pa da se jim postavlja previsoke ovire za to, da bi lahko ostali v Sloveniji, je poudarila.
Po besedah Mihe Blažiča iz Ambasade Rog pa je bil omenjeni pogoj eden najbolj restriktivnih členov zakona o tujcih, ki ga je sprejela Janševa vlada “z očitnim namenom spodbujanja ksenofobije in izgona tujcev”. Danes pa ga promovirata vlada Roberta Goloba in ministrstvo za notranje zadeve kot člen, ki bo spodbujal integracijo in lažje vključevanje tujcev, je spomnil. A to po Blažičevih besedah ne drži. “Te vlade integracija niti najmanj ne zanima,” je opozoril in dodal, da gre pri omenjeni določbi zakona za način, kako onemogočiti ljudem, da si v Sloveniji priborijo dostojno življenje, ustvarijo družinsko življenje in se vključijo v družbo. Vladi je očital, da “ustvarja situacijo, da se bo te ljudi izgnalo in se jih bo zamenjalo z drugo, cenejšo delovno silo”.
Treba se je namreč vprašati, zakaj tuji delavci sploh prihajajo v Slovenijo. “Ko delavec dela na gradbišču, logistiki, gostinstvu ali turizmu, ko praktično drži pokonci slovensko gospodarstvo, nikogar ne zanima, kateri jezik ta človek govori. Ko pa se ti delavci dejansko hočejo vključiti v družbo, si dolgoročno ustvariti življenje v Sloveniji, pripeljati svoje družine, pa se kar naenkrat začnemo pogovarjati o problemu slovenščine,” je kritičen Blažič.
V nevladnih organizacijah tudi opozarjajo, da podaljšanje prehodnega obdobja za uveljavitev vstopnega pogoja znanja slovenščine za družinske člane tujih delavcev, ne bi prineslo rešitve. “Čez dve leti ne bo popolnoma nič drugače,” je opozoril Blažič
Tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je prepričan, da gre za člen, ki ne spodbuja integracije, pač pa “prek jezika zlorablja ta pogoj znanja slovenskega jezika za razdruževanje družin”. Spomnil je, da je notranje ministrstvo sprva pogoj znanja slovenskega jezika za družine tujce iz zakona želelo črtati z argumentom, da bi bil lahko diskriminatoren, ker povzroča neenako obravnavo med državljani tretjih držav in državljani EU, tri tedne pozneje pa so ga v predlog vrnili.
Na neenakopravno obravnavo je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, je opozoril Lukić, ki je prepričan, da bi takšna določba na ustavnem sodišču padla. Spomnil pa je tudi na določbo, ki kot pogoj za pridobitev stalnega bivanja določa opravljen izpit iz slovenskega jezika na ravni A2. Tudi ta pogoj je po Lukićevih besedah prav tako diskriminatoren. Kot je opozoril, gre za tuje delavce, ki so v Sloveniji že več desetletij, pa so vse življenje opravljali delo v okoljih, kjer stikov s slovenskim jezikom sploh niso imeli.
Spomnil je še, da pogoj znanja slovenščine na ravni A1 zahteva tudi zakon o urejanju trga dela za vpis v evidenco brezposelnih oseb, zaradi česar je bilo iz evidence izbrisanih 900 ljudi.
Civilnodružbene organizacije, sindikati in prosilci za azil sicer za torek, 28. marca, napovedujejo shod, ki bo naslavljal vse diskriminatorne ukrepe, povezane tako z zakonom o tujcih kot tudi težavami, s katerimi se srečujejo prosilci za azil.
MNZ: Pogoj znanja slovenskega jezika ni diskriminatoren
Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu na opozorila nevladnikov o diskriminatornosti novele zakona o tujcih sporočilo, da z njo odpravljajo administrativne ovire ter omogočajo hitrejše postopke urejanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Z ministrstva so sporočili, da predlog novele zakona o tujcih ne uvaja pogoja znanja jezika za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujcu, ki je nato tudi nosilec pravice do združitve družine oziroma združuje družinske člane. “S tem upoštevamo potrebe po zagotavljanju delovne sile,” so zapisali.
Sporočili so, da pogoji za prihod družinskih članov ostajajo enaki in zapisali, da v ničemer ne spreminjajo pogojev za prihod družinskih članov tujih delavcev v Slovenijo, saj ne uvajajo pogoja znanja jezika za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.
Očitki o diskriminatornosti določbe pa so po njihovem neutemeljeni. Ob preučevanju ocene Zagovornika načela enakosti so ugotovili, da ni mogoče očitati ocene o diskriminatornosti ureditvi pogoja znanja slovenskega jezika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Tudi zakonodaja EU omogoča, da države članice od državljanov tretjih držav zahtevajo izpolnitev meril za integracijo v skladu z nacionalnim pravom, so zapisali.
Pri Zagovorniku so opozorili, da priporočil za novelo zakona o tujcih niso podali, saj je tudi niso obravnavali. Oceno diskriminatornosti so podali na zakon o urejanju trga dela. Tudi ta zahteva pogoj znanja slovenščine na ravni A1 za vpis v evidenco brezposelnih, zaradi česar je bilo iz evidence izbrisanih 900 ljudi.
Upravne enote morajo ob izdaji ali podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev izdaje ali podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. Verjamemo, da je ta zakonska določba ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera zadostna varovalka za zavarovanje pravice do združitve z družino, so še zapisali na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje