Kritike nevladnikov zaradi vladne odločitve: "To je daleč od resnične solidarnosti"

Kot smo poročali, se Slovenija letos ni odločila sprejeti prebežnikov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega se je odločila, da bo v solidarnostni mehanizem EU za migracije prispevala 1,8 milijona evrov.

Pakt o migracijah, ki ga je EU uradno sprejela spomladi 2024, veljati pa bo začel junija letos, namreč predvideva, da se lahko članice EU same odločijo za eno od treh vrst solidarnostnih ukrepov na področju migracij. Prvi predvideva premestitev oziroma sprejem prosilcev za azil in oseb z mednarodno zaščito, drugi je finančni prispevek države v solidarnostni fond, tretji pa so alternativni solidarnostni ukrepi, kot je na primer operativna podpora.

Decembra lani so se notranji ministri držav članic EU dogovorili o vzpostavitvi solidarnostnega mehanizma za letošnje leto, da bodo države članice Unije, ki so pod pritiskom migracij, v drugi polovici 2026 upravičene do podpore drugih držav.

Mehanizem za obdobje od 12. junija do 31. decembra letos predvideva 21.000 premestitev prosilcev za azil in oseb s priznano mednarodno zaščito oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov. Država članica bo za vsako premeščeno osebo prejela 10.000 evrov iz evropskih skladov. V primeru, da se država ne odloči za sprejetje premeščenih prebežnikov, bi morala prispevati v solidarnostno blagajno EU 20.000 evrov na osebo.

Namesto sprejema migrantov bo Slovenija plačala solidarnostni prispevek

V sklepu Sveta EU tako lahko preberemo, da se premestitve migrantov, finančni prispevki in alternativni ukrepi štejejo za enakovredne oblike solidarnosti. Države pod migracijskim pritiskom, ki bodo prejemale pomoč mehanizma, so Grčija, Španija, Italija in Ciper.

Slovenija se je pridružila skupini držav, ki so se namesto za sprejem migrantov, odločile za prispevek v solidarnostni fond. Naša država bo tako za letošnje leto prispevala 1,8 milijona evrov. Hiter izračun pokaže, da bi Slovenija ob takšnem vplačilu v solidarnostni fond sicer morala sprejeti okoli 90 migrantov.

Šest držav EU se je odločilo, da bodo prevzele prebežnike iz bolj obremenjenih držav, med njimi tudi Nemčija in Francija. Prva jih bo sprejela 4.555, druga pa 3.361. Madžarska in Slovaška sta edini državi v EU, ki se nista zavezali k nobenemu od solidarnostnih ukrepov.

Na ministrstvu za notranje zadeve so v odzivu za N1 sporočili, da je solidarnostni mehanizem eden od ključnih delov novega pakta o migracijah in azilu, ki bo v veljavo stopil 12. junija letos. Z migracijskim paktom pa je bila solidarnost na ravni EU prvič vzpostavljena tudi na sistemski ravni.

Ministrstvo: Slovenija je solidarna država

"Slovenija ne bo sprejela migrantov, ampak izraža solidarnost z obremenjenimi državami s finančnim prispevkom v višini pravičnega deleža, ki ga bomo poravnali v začetku leta 2027. Solidarnostni prispevek v obliki premestitev bi lahko dodatno obremenil postopke za mednarodno zaščito in obstoječe namestitvene kapacitete. Prav tako premeščanje predstavlja faktor potega in spodbuja sekundarna gibanja," so zapisali na notranjem ministrstvu in dodali, da je Slovenija solidarna država.

Ob tem so dodali, da dosedanji projekti solidarnosti, v katerih je Slovenija že sodelovala, možnosti finančnih prispevkov ali drugih alternativnih ukrepov niso predvidevali.

Generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar je v četrtek za Radio Slovenija pojasnil, da je vlada pri odločitvi upoštevala predvsem razpoložljive kapacitete in nepredvidljivost migracijskih tokov.

"Pri oceni namestitvenih in administrativnih kapacitet smo upoštevali trende v preteklih letih. Migracijska gibanja so zelo težko napovedljiva, zato moramo imeti države določene kapacitete stalno v pripravljenosti, ki se zlasti v drugi polovici leta pogosto hitro zapolnijo," je dejal Torkar.

Višina finančnega prispevka pa po njegovih besedah ni rezultat političnega dogovora posamezne države, temveč izhaja iz evropskih pravil. "Znesek za Slovenijo je objektivno določen na podlagi razdelitvenega ključa in je celo nižji od tistega, ki je bil prvotno predviden v uredbi," je še dodal.

"Odločitev Slovenije vidimo kot nesolidarno"

Za odziv na slovensko odločitev v okviru solidarnostnega migracijskega mehanizma smo se obrnili na več organizacij, ki se že vrsto let ukvarjajo z vprašanji migracij.

Na Mirovnem inštitutu so za N1 dejali, da odziv na migracije ne bi smel temeljiti zgolj na številkah in finančnih izračunih, temveč tudi na vprašanju, kakšno družbo si želimo graditi – takšno, ki se na krizne razmere odziva zgolj administrativno, ali takšno, ki gradi na pravni odgovornosti, solidarnosti in vključujoči družbeni prihodnosti.

"Odločitev Slovenije vidimo kot nesolidarno v luči evropskih obveznosti in temeljnih človekovih pravic. Solidarnostni mehanizem EU sicer ponuja različne možnosti vključevanja, vendar se zdi, da denarni prispevek ne odraža resnične pripravljenosti deliti odgovornost pri zaščiti ljudi, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in resnimi kršitvami človekovih pravic. Solidarnost ne bi smela biti le finančen prispevek, temveč aktivna podpora tistim, ki potrebujejo zaščito," so navedli.

Po njihovem mnenju Slovenija s to potezo pošilja sporočilo o nepripravljenosti sprejemanja ranljivih ljudi, ki iščejo zaščito. Finančni prispevek v solidarnostni sklad pa je po mnenju Mirovnega inštituta mogoče razumeti tudi kot signal, da osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v Sloveniji niso dobrodošle, ali pa da zanje v naši državi ne znamo poskrbeti.

Organizacija Amnesty International Slovenije meni, da delitev odgovornosti med državami članicami EU predstavlja enega glavnih problemov v EU, ki ga Unija že več let, če ne desetletij, neuspešno naslavlja.

Je solidarnostni prispevek prelaganje odgovornosti na druge države?

"Solidarnostni mehanizem, ki je v veljavi danes, in naj bi se s sprejetjem pakta, ki stopa v veljavo letos poleti, še okrepil, pa je vsekakor daleč od resnične solidarnosti. Ni solidaren niti do ljudi, ki so se v Evropo zatekli, da bi poiskali varnost, ne do držav, kjer je nastanjenih največ prosilcev za azil," so prepričani v Amnesty International Slovenije.

Poudarjajo, da ta mehanizem predstavlja le enega izmed stebrov evropske migracijske politike, ki temelji predvsem na izmikanju odgovornosti in ne predstavlja konkretnih rešitev.

"Namesto da bi evropska migracijska politika prizadevanja usmerila v solidarnost, premestitvene sheme in krepitev azilnega sistema, bodo države lahko še naprej preprosto plačale - ta denar pa bo namenjen tudi poostritvi nadzora na zunanjih mejah ali financiranju držav zunaj EU, da bi ljudem preprečile dostop do Evrope. Slovenija je s svojim dejanjem temu pritrdila," so izpostavili.

Po njihovem mnenju bi morala Slovenija več vlagati v dostojen sprejem prosilcev za azil, v zagotovitev varnih in zakonitih poti, v zagotovitev varnih in zakonitih poti ter v mehanizme, ki bi skrajšali že tako zelo dolge azilne postopke v Sloveniji. "Nikakor pa ne v sisteme in prakse, ki najranljivejše izpostavljajo novim kršitvam človekovih pravic," so še navedli v Amnesty International Slovenije.

Kritičen do slovenske odločitve je tudi izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar. Kot pravi, vlada svojo potezo utemeljuje predvsem s pomanjkanjem kapacitet in strahom pred morebitnim ponovnim porastom prošenj za mednarodno zaščito, kar je z vidika obremenjenosti sistema sicer razumljivo. A hkrati po njegovem mnenju takšna odločitev nosi močno simbolno sporočilo.

"Slovenija se ni odločila sprejeti prosilcev za azil in jim dati možnost zaščite ter vključevanja v družbo. To v kontekstu nove evropske migracijske politike pomeni, da lahko države finančno prispevajo, same pa jim ni treba nuditi zaščite," opozarja Zlatar.

Po njegovih besedah bo to v praksi pomenilo, da bodo begunci še naprej ostajali predvsem v državah, kjer jih je že zdaj največ, te pa bodo pod vse večjim pritiskom, da ljudi vračajo v države izvora ali jih zadržujejo na obrobju Evrope. Dodatna težava je tudi netransparentnost porabe sredstev solidarnostnega sklada. “Ne vemo, ali bo denar šel v integracijske programe ali predvsem v restriktivne ukrepe, kot so vračanja in krepitev nadzora na mejah,” poudarja.

Zlatar obenem meni, da bi Slovenija ob trenutnih razmerah lahko sprejela vsaj omejeno število beguncev. Migracijski pritisk se je v zadnjih letih zmanjšal, število prošenj za azil je upadlo, integracijski programi pa so se okrepili.

"Po eni strani gospodarstvo potrebuje tujo delovno silo, po drugi pa nismo pripravljeni sprejeti ljudi, ki iščejo zaščito. Odločitev je morda tehnično razumljiva, simbolno pa zelo zgovorna – kaže, koliko smo v resnici pripravljeni prispevati k solidarnosti v Evropi," je še dodal.