Sprejetje političnega dogovora, ki bo v Evropski uniji na novo določil migracijsko politiko, odmeva tako na evropskem kot slovenskem političnem parketu. Na ministrstvu za notranje zadeve so v sredo zapisali, da sprejetje dogovora predstavlja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike v EU. O pomenu tega dogovora je spregovoril tudi slovenski minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. "S tem pošiljamo tudi pomemben signal, da se je EU sposobna dogovoriti o skupnih rešitvah na tako kompleksnem področju, kot je upravljanje migracij," je dejal in pozdravil dejstvo, da pakt problematiko obravnava na celosten način.
Kot smo poročali, sta Svet Evropske unije (EU) in Evropski parlament v sredo v Bruslju dosegla politični dogovor glede vseh petih zakonodajnih predlogov, ki sestavljajo pakt o migracijah in azilu. Po dolgoletnih pogajanjih dogovor o paktu, ki migracije obravnava na celosten način, predstavlja pomemben korak pri oblikovanju migracijske in azilne politike v EU.
Tako bodo z okrepljenim upravljanjem zunanjih meja države članice EU same odločale, kdo vstopa vanjo. Pakt o migracijah in azilu predvideva postopek predhodnega preverjanja državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU. Pri tem bodo upoštevane posebne potrebe otrok, so pojasnili v Evropskem parlamentu. Uredba o zbirki prstnih odtisov Eurodac pa prinaša učinkovitejšo identifikacijo ljudi, ki prihajajo v unijo. Poleg prstnih odtisov bodo beležili tudi fotografije obraza.
Eden od zakonodajnih aktov je tudi uredba o upravljanju migracij in azila, ki predvideva obvezno solidarnost z državami članicami, ki se bodo znašle pod migracijskimi pritiski. Druge države članice bodo lahko sprejele prosilce za azil iz te države ali pa zagotovile finančni prispevek. Besedilo dogovora določa tudi nove kriterije za določitev tega, katera država članica je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.
Sprejet je bil še dogovor o uredbi o azilnih postopkih, ki vzpostavlja enoten postopek za podelitev in odvzem mednarodne zaščite po vsej uniji. Obravnava bo morala biti hitrejša, prva odločitev bo morala biti sprejeta v največ šestih mesecih, predvideva dogovor.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sprejetje dogovora označila za zgodovinski dogodek. “O tem, kdo lahko pride v EU in kdo lahko ostane, bodo odločali Evropejci, ne tihotapci,” je dejala. Številne države članice so pozdravile sprejetje dogovora, do njega pa je bila kritična Madžarska, ki “odločno zavrača” dogovor.
Pomisleke glede dogovora pa so izrazile številne nevladne in človekoljubne organizacije, ki se ukvarjajo z migracijami in pomočjo prebežnikom.
Minister Poklukar: Verjamemo, da bodo rešitve prispevale k zmanjšanju migracijskih tokov
Po besedah slovenskega notranjega ministra Boštjana Poklukarja s sprejetjem političnega dogovora EU pošilja pomemben signal, da so se države članice sposobne dogovoriti o skupnih rešitvah na tako kompleksnem področju, kot so migracije. Zato na ministrstvu za notranje zadeve pozdravljajo dejstvo, da pakt migracije obravnava na celosten način – od sodelovanja s tretjimi državami, preverjanja na zunanjih mejah EU in samih postopkih v notranjosti Unije.
“Evropska unija potrebuje prenovljeno skupno migracijsko politiko, saj bomo le tako omogočili učinkovito upravljanje z migracijami. Na ta način bomo preprečili tudi tihotapljenje migrantov, na tak način se namreč okoriščajo kriminalne združbe,” je dejal Poklukar.
Migracijski tokovi so se v zadnjih desetih letih močno spremenili, zato je pomembno, da del pakta naslavlja tesnejše sodelovanje s partnerskimi državami. Na ta način se naslavljajo tudi prizadevanja Slovenije glede zahodnobalkanske migracijske poti, kjer je naša država večkrat izrazila željo po tesnejšem sodelovanju.
Kot je dejal Poklukar, na ministrstvu verjamejo, da bodo predlagane rešitve prispevale k zmanjšanju nedovoljenih migracijskih gibanj znotraj Evropske unije, posledično pa tudi k prenehanju vzrokov za nadzore na notranjih mejah EU, ki so ga vzpostavile nekatere države, med njimi tudi Slovenija.
Z okrepljenim upravljanjem zunanjih meja EU bodo države članice odslej lahko same odločale, kdo bo stopal vanje.
Učinkovitejši azilni postopki in spremembe pri načinu premestitev prebežnikov
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je pozdravil tudi poenotenje na področju učinkovitejših azilnih postopkov, ki ga uvaja omenjeni pakt. Kot je dejal, se je za ta korak Slovenija ves čas pogajanj tudi zavzemala. Pakt predvideva azilne postopke, ki bodo potekali že na samih mejah in bo obvezen v vseh državah članicah, ki imajo zunanjo mejo EU.
“Na ta način bomo razbremenili azilne in sprejemne sisteme držav članic EU. Osebe, ki potrebujejo zaščito in so do nje upravičene, bodo do zaščite prišle hitreje. Osebe, ki pa do zaščite niso upravičene, bodo hitreje vključene v postopke vračanja v izvorno ali tranzitno državo na učinkovit in human način,” je dejal Poklukar.
Pri postopkih predhodnega preverjanja in mejnih postopkih bodo lahko prisotne tudi mednarodne in nevladne organizacije, ki bodo lahko spremljale, ali se v postopkih upoštevajo vse temeljne pravice in svoboščine.
Pomemben vidik pakta je tudi solidarnostni vidik do migracijsko bolj obremenjenih držav članic. Država članica EU, ki bo nudila pomoč, lahko sama odločila, na kak način bo to solidarnost tudi izkazovala: s premestitvami, finančnimi in alternativnimi prispevki.
Na letni ravni na področju EU pakt predvideva okoli 30.000 premestitev prebežnikov, kar bi ob upoštevanju tako imenovanega razdelitvenega ključa za Slovenijo pomenilo, da bi lahko bilo v našo državo premeščenih 126 oseb. Po Poklukarjevih besedah to število ne predstavlja prekomerne obremenitve slovenskega azilnega sistema in je tudi iz vidika kapacitet “popolnoma sprejemljivo”
Ob tem je pojasnil, da bo država članica za vsako premeščeno osebo prejela 10.000 evrov iz evropskih skladov. V primeru, da se država ne odloči za sprejetje premeščenih prebežnikov, bi morala prispevati v blagajno EU 22.000 evrov na osebo. Za Slovenijo bi to pri 126 možnih premestitvah pomenilo 2,8 milijona evrov na letni ravni.
Kot je še dodal Poklukar, ni nujno, da bi Slovenija sprejela vseh 126 premestitev na leto, saj pakt predvideva, da se država članica odloči, koliko jih bo sprejela.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje