Anže Smole in Jelka Pohar z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) sta predstavila dosežek na področju celične imunoterapije s celicami CAR-T. CAR-T celična imunoterapija je prvi klinično odobren pristop zdravljenja nekaterih krvnih rakov z uporabo gensko spremenjenih celic T.
Anže Smole in Jelka Pohar z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) sta predstavila dosežek na področju celične imunoterapije s celicami CAR-T. Smole je bil eden od dveh vodilnih avtorjev odmevne znanstvene objave s tega področja. Skupaj z Jelko Pohar pot v okviru inštituta nadaljujeta v raziskovalni skupini Imunologija in celična imunoterapija.
Učinkovitost celic CAR-T omejen pri čvrstih tumorjih
CAR-T celična imunoterapija je prvi klinično odobren pristop zdravljenja nekaterih krvnih rakov z uporabo gensko spremenjenih celic T. Se pa ta pristop srečuje s številnimi izzivi.
Tako je učinkovitost celic CAR-T omejena pri čvrstih tumorjih, ki predstavljajo 90 odstotkov rakastih obolenj. Po drugi strani pa pri odobreni CAR-T celični imunoterapiji obstajajo škodljivi stranski učinki, kot je na primer citokinska nevihta – buren imunski odziv, ki lahko privede do življenjsko ogrožajočih zapletov.
Raziskava z naslovom “Izražanje inducibilnih faktorjev reprogramira celice CAR-T za izboljšano delovanje in varnost”, ki je bila objavljena v prestižni mednarodni reviji s področja onkologije Cancer Cell, predstavlja pomemben prispevek k reševanju teh izzivov.
Pot do uporabe na ljudeh dolga
V raziskavi je mednarodna skupina 26 raziskovalcev pod vodstvom Smoleta in Daniela J. Powella Jr. razvila inovativno in klinično pomembno gensko platformo Uni-Vect. Platforma omogoča nadgradnjo celic CAR-T z novimi funkcijami, z namenom izboljšanja učinkovitosti in varnosti.
Po besedah Smoleta gre za pomembno študijo, za katero upa, da bo imela resničen vpliv in pomen za zdravje ljudi. Ob tem poudarja, da gre za predklinično študijo, ki je narejena v laboratoriju na živalih, zato je pot do uporabe na ljudeh dolga.
Naslednji korak je pridobitev sredstev za klinične študije. Sredstva bodo skušali pridobiti pri farmacevtskih in biotehnoloških podjetjih v Sloveniji in po svetu. Smole je glede možnosti, da bi jim to uspelo, zelo optimističen. “To je to, kar nas žene v laboratoriju,” je dejal.
Smole svojo raziskovalno pot nadaljuje na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na NIB, kjer sta skupaj z Jelko Pohar ustanovila novo raziskovalno skupino, poimenovano Imunologija in celična imunoterapija. Ta se osredotoča na bazično imunologijo, preučevanje celičnih in molekularnih mehanizmov, ki so vključeni v protitumorsko delovanje imunskega sistema, odpornost raka na terapije in avtoimunost. Ta znanja uporabljajo za razvoj naslednje generacije celičnih imunoterapij za zdravljenje raka in avtoimunskih obolenj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje