Poziv k uporu, ki naj ga volivci izkažejo na volitvah, je ključno sporočilo iz letošnjih Dražgoš. Tam so se ob 80. obletnici dražgoške bitke zbrali predstavniki borčevskih in nekaterih veteranskih organizacij, predsednik Borut Pahor, predsednik državnega zbora Igor Zorčič ter predstavniki strank leve politične opcije. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik Milan Kučan. " Razumljivo, današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine. A idejna izhodišča so enaka," je dejal med drugim. Kmalu po Kučanovem govoru se je na Twitterju odzval tudi Janez Janša in zapisal, da je Kučan uprizoril Gazimestan.
Po tem, ko je slovesnost na Dražgošah lani zaradi epidemioloških razmer odpadla, so jo letos, ob 80. obletnici držagoške bitke, organizirali. Sporočilo slavnostnega govornika, prvega predsednika republike Milana Kučana je bilo jasno, in sicer, da se pod aktualno vlado, ki jo vodi Janez Janša, z demokratičnimi metodami širijo ideje fašizma, kar je treba prepoznati in se temu na letošnjih volitvah 24. aprila upreti.
V Dražgoše so poleg predsednika republika in predsednika državnega zbora, Boruta Pahorja in Igorja Zorčiča, prišli predstavniki borčevskih in nekaterih veteranskih organizacij, tam so bili tudi predstavniki Socialnih demokratov, stranke Alenke Bratušek in Levice, ki gredo na prihajajočih volitvah v spopad za prevzem oblasti. V Dražgoše je med drugim prišel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, tam je bil tudi namestnik ruskega veleposlanika v Sloveniji.
Živimo v epidemičnih časih, je poudaril Kučan, a “v zavetju spopada z virusom prihaja do zaskrbljujočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma. Tudi pri nas.”
Kučan: Res je, pri nas ni koncentracijskih taborišč, toda …
A ti ne naletijo na odpor in zavračanje, pač pa je celo slišati, da gre za pretiravanja in da o fašizmu govorijo ljudje, ki ga niso izkusili in doživeli, je nadaljeval Kučan in dodal: “Kot da v narodovem spominu ni tržaškega Narodnega doma, Bazovice, Dražgoš, Osankarice, Begunj. Res je, pri nas ni koncentracijskih taborišč, ni streljanja talcev, požigov vasi, etničnega čiščenja. Vendar so to že skrajne in logične posledice take ideologije. Ne gre pozabiti, da je fašizem prerasel v državno ideologijo in sredstvo za militaristično politiko z osvajalno vojno in zločini zoper človeštvo s tem, da je uporabil in zlorabil mehanizme demokratične parlamentarne demokracije. Tarča te ideologije smo bili tudi Slovenci.”
Pozval je k ohranjanju občutljivosti za prepoznavanje teh teženj in dejal, da je treba stvari poimenovati s pravim imenom: “Razumljivo, današnje podobe fašizma niso enake tistim iz polpretekle zgodovine. A idejna izhodišča so enaka.”
Večji aplavz so mu zbrani namenili, ko je rekel: “Treba je povedati, kam lahko vodijo razgradnja ustavne ureditve, poskusi vladanja z odloki, izigravanje in izsiljevanje zakonov, posegi v načelo delitve oblast, napadi na sodstvo in sodnike, na neodvisnost tožilcev in policije, na nadzorne ustanove, na svobodo tiska, na človekove pravice in dostojanstvo, kam vodijo uporaba in spodbujanje sovražnega in prostaškega govora, nespoštovanje ločitve cerkve in države, odnos do beguncev, zloraba zgodovinopisja in enačenje domoljubja z zahtevo po podpori sedanji vladi in politiki največje vladne stranke.”
Cilj je druga republika, pravi Kučan
“Razdvajajo stvari, o katerih vladajoča politika ne govori, jih pa počne,” je dejal Kučan in dodal: “Počne jih mimo volje ljudstva v imenu prikritih političnih in ideoloških ciljev: ustvariti drugo republiko, ki bo po njeni meri, v želji po tako imenovanem premiku celotne družbene strukture v desno, tudi skrajno desno. In prepoznavanje teh teženj je tisto, kar izziva odpor.”
Opozarja, da bo čas po epidemiji zahteven, da bo zahtevalo tudi odrekanja. “Lažniva slika zavaja in ne omogoča okrevanja. Prav tako ne zvračanje odgovornosti za posledice lažne slike na prihodnjo vlado. Zavedati se moramo, kakšna bo cena navideznih kratkovidnih koristi. Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas,” je sklenil Kučan.
Čakajo na klic Roberta Goloba
Kot je v Dražgošah povedal koordinator Levice Luka Mesec, se pogovori koalicije KUL z Robertom Golobom, ki se, kot kaže, na volitve podaja s svojo stranko in se o sodelovanju pogovarja tudi z Zorčičem, Desusom in drugimi, še niso začeli. “Čakamo njegov klic,” je na Dražgošah odgovoril Mesec.
Matjaž Nemec (SD) pa je v luči novih strank, ki nastajajo, poleg Golobove tudi Zorčičeva, pomenljivo dejal: “Treba je staviti na izkušenost, na znanje in na občutek, kaj politika je.”
V Dražgošah je bil tudi poslanec stranke SAB Marko Bandelli, ki je s svojo objavo na Twitterju, v kateri je pisalo tudi “fašiste in kolaborante smo iztrebili takrat in jih bomo tudi danes”, močno razburil zlasti desni politični prostor in njihove somišljenike, med drugim mu očitajo pozivanje k smrti.
Jutri, gremo vsi v Dražgoše, kot sporočilo, da so vrednote pomembne, da smo se borili za narod, za jezik, za obstoj, za SVOBODO.
Da je bil boj proti okupatorju potreben in upravičen.
Fašiste in kolaborante smo iztrebili takrat in jih bomo tudi danes.
SF/SN ✊ @StrankaSAB pic.twitter.com/GXAp7X0FPL— MARKO BANDELLI (@BandelliMarko) January 8, 2022
Bandelli je danes dejal, da je bila njegova izjava splošna, če pa se je kdo prepoznal, je to pomenljivo. Dodajmo, da je to, kam vodi uporaba in spodbujanje sovražnega in prostaškega govora, v svojem govoru, ki ga je poslušal tudi Bandelli, opozoril Kučan.
Janša: Namesto žalne slovesnosti Gazimestan
Predsednik vlade in SDS Janez Janša se je na Kučanov govor na Twitterju odzval nekaj minut po koncu prireditve. Zapisal je, da bi bila na mestu žalna slovesnost, namesto tega pa je Kučan uprizoril Gazimestan in razložil, kateri del Slovencev je treba iztrebiti tokrat.
Ob 80. obletnici požiga Dražgoš ter pokola vaščanov bi bila na mestu pietetna žalna slovesnost. Namesto tega je Kučan uprizoril Gazimestan in razložil, kateri del Slovencev je treba tokrat iztrebiti. Žegen pa z zlorabo @Slovenskavojska @policija_si dodala @BorutPahor @IgorZorcic. pic.twitter.com/jRps7khyx4
— Janez Janša (@JJansaSDS) January 9, 2022
Letos mineva 80 let od dražgoške bitke, ene večjih bitk med drugo svetovno vojno v naši državi, ki je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske in ki v zgodovinskem spominu ostaja kot prvi veliki upor na naših tleh. Bitka med Cankarjevim bataljonom in Nemci se je v Dražgošah odvijala med 9. in 11. januarjem 1942. Partizani so se 11. januarja iz Dražgoš umaknili na Jelovico. Padlo je devet partizanov, Nemci pa so pobili še 41 domačinov in požgali vas ter jo v januarju in februarju tudi popolnoma porušili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje