Lani je na slovenskih cestah umrlo 25,5 odstotka manj udeležencev kot leta 2021, sporoča agencija za varnost prometa. Največje izboljšanje beležijo pri voznikih enoslednih motornih vozil, pa tudi potnikih in voznikih osebnih avtomobilov. Praznični dnevi so minili brez smrtnih žrtev. Število nesreč, ki so bile povzročene pod vplivom alkohola, je bilo višje kot leta 2021.
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je objavila pregled stanja varnosti cestnega prometa v obdobju med 1. januarjem in 21. decembrom 2022 ter primerjavo z enakim obdobjem leta 2021. Začasni podatki — uradni bodo javnosti predstavljeni prihodnji mesec – kažejo, da je lani na slovenskih cestah umrlo za 25,5 odstotka manj udeležencev kot leta 2021. Kot je razvidno iz spodnje tabele, so sicer zabeležili 1228 nesreč več kot leto prej, v njih pa je umrlo 29 oseb manj kot 2021. Število oseb s hudimi in lažjimi telesnimi poškodbami je bilo sicer višje.
Glede na vrsto udeleženca je umrlo 23 voznikov osebnega avtomobila (lani 32), 14 voznikov enoslednega motornega vozila (lani 33), 9 potnikov (lani 14), 13 pešcev (lani 15), 6 voznikov tovornih vozil (lani 5), 2 voznika e-skirojev (lani nihče) in 12 kolesarjev, od tega dva na e-kolesu (lani 10), so še zapisali v sporočilu za medije.
V skoraj vseh večjih kategorijah udeležencev na agenciji opažajo manjšanje števila umrlih. Največje zmanjšanje, za kar 58 odstotkov, so zabeležili pri voznikih enoslednih motornih vozil. Sledijo kategorije potniki, kjer je bilo 36 odstotkov manj smrtnih žrtev, vozniki osebnih avtomobilov, med katerimi je bilo 28 odstotkov manj umrlih in pešci, pri katerih je bilo 14 odstotkov manj smrtnih žrtev.
Povečanje števila smrtnih žrtev agencija opaža pri kolesarjih, saj jih je leta 2022 umrlo 20 odstotkov več. Tudi pri voznikih e-skirojev so lani zabeležili dve smrtni žrtvi, leta 2021 jih ni bilo.
Največ nesreč zaradi napačne smeri vožnje in neprilagojene hitrosti
Najpogostejša vzroka za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom sta bila nepravilna stran oz. smer vožnje in neprilagojena hitrost. Zaradi napačne smeri vožnje je umrlo 36 oseb, zaradi neprilagojene hitrosti pa 27.
Stopnja uporabe varnostnega pasu pri voznikih osebnih avtomobilov je bila 65-odstotna. Od 23 umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih je 15 uporabljalo varnostni pas. V celotnem letu 2021 je bila stopnja uporabe pasu nižja, znašala je 56 odstotkov.
Kot še navajajo, je bila pri devetih umrlih potnikih v osebnih vozilih stopnja uporabe varnostnega pasu 66-odstotna (šest od devetih potnikov je bilo pripetih).
Uporaba zaščitne čelade pri kolesarjih je bila lani 50-odstotna. Od 12 umrlih kolesarjev jih je šest uporabljalo kolesarsko čelado. Sporočili so še, da en otrok, ki je umrl v kolesarski nesreči, ni uporabljal čelade. Ustrezne zaščitne čelade nista imela niti voznika e-skiroja. Vseh 14 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil je uporabljalo zaščitno čelado, zaščitno čelado je uporabljal tudi umrli potnik na motornem kolesu.
Več nesreč zaradi alkohola
Kot je razvidno iz spodnje tabele, so povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola do 31. decembra 2022 povzročili 1.542 prometnih nesreč oz. dva odstotka več kot v istem obdobju leto prej. Kljub povečanju števila prometnih nesreč v tej kategoriji pa beležijo kar 55-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev: leta 2022 je umrlo sedem oseb, leta 2021 pa kar 38. Zabeležili so tudi manj lažjih telesnih poškodb, a več težjih telesnih poškodb.
Naslednji teden se začenja prva nacionalna preventivna akcija, Varno brez mobilnega telefona v prometu. Ključni izzivi Agencije pa bodo posvečeni hitrosti, alkoholu v prometu, uporabi multimedije med vožnjo, vključevanju novih vozil v prometni sistem, seniorjem v prometu ter zagotavljanju podlag za ustrezno usposobljenost ter kompetence vseh udeležencev v prometu, še sporočajo iz agencije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!