Na pomanjkljivosti letalske protitočne obrambe že vrsto let opozarjajo na Komisiji državnega sveta za kmetijstvo. Področje je neurejeno tako z vidika območja izvajanja kot financiranja, so znova izpostavili na posebnem posvetu. Dodali so tudi, da se bo ob vse bolj ekstremnih vremenskih pojavih treba prilagoditi.
“Ekstremna neurja, močni nalivi, suše, vročinski šoki, orkanski vetrovi in toča so postali del našega vsakdanjika. Vsi ti skrajni vremenski pojavi, tudi neurja s točo, negativno vplivajo na različne sektorje, delovanje javne infrastrukture in na premoženje prebivalstva, daleč najbolj izpostavljeno pa je kmetijstvo,” je na posvetu izpostavil predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Ker se narava ne bo prilagajala nam, se moramo prilagoditi mi, je dejal. Nujno se mu zdi, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaščitne ukrepe tako proti toči kot proti drugim ekstremnim vremenskim pojavom opredeli v svojih strateških dokumentih oziroma v njih sledi najnovejšim raziskavam in razvoju novih tehnologij.
Eden od ukrepov je letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, izvaja pa se le na območju severovzhodne Slovenije, in sicer na podlagi dveletnih sklepov vlade, saj drugega ustreznega materialnega predpisa ni, so sporočili iz državnega sveta.
Državni svetnik in predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je spomnil, da je komisija že večkrat izpostavila problematiko neurejenosti področja. Na pristojne je naslovila številne pobude in vprašanja, saj v praksi nemalokrat prihaja do težav.
Občine se ne morejo same boriti proti naravnim nesrečam
Marjan Kardinar iz Skupnosti občin Slovenije je poudaril, da so slovenske občine pripravljene na dialog, ne morejo pa biti edine, ki nosijo odgovornost za boj proti naravnim nesrečam. Med drugim je pozval k oblikovanju enotne politike in strategije boja proti naravnim nesrečam na nacionalni ravni.
Predstavniki stroke so opozorili, da ne obstajajo zadostni znanstveni dokazi, na osnovi katerih bi bilo mogoče trditi, da je obravnavani način obrambe pred točo učinkovit. Po besedah klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj je odločitev o financiranju obrambe pred točo lahko strokovna, torej objektivna, ali pa politična, pri čemer mora slednja upoštevati tudi druge vidike, ne le stroke.
Pomemben vidik, ki govori v prid financiranju letalske obrambe pred točo, je po njenih besedah ta, da si ljudje tovrstne obrambe pred točo želijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje