Razprava o učinkovitosti letalske obrambe proti toči oživi vsako leto v času, ko je pojav neviht s točo bolj verjeten, sega pa že dolgo v preteklost. Kako zaustaviti točo, so se spraševali že ljudje v antičnih in srednjeveških časih. Z razvojem modernih tehnologij pa se v zadnjih desetletjih v boju s točo uporabljajo posebna letala, ki v nevihtne oblake razpršujejo srebrov jodid, ki naj bi preprečeval nastanek debelejše toče. Meteorološka stroka že dlje časa opozarja, da tovrstna obramba pred točo ni učinkovita, na drugi strani pa zagovorniki obrambe trdijo nasprotno. Slišati je tudi, da odločitev za uporabo letalske obrambe proti toči ni strokovna, temveč politična.
Toča se v poletnih mesecih v Sloveniji pogosto pojavi, ob tem pa velikokrat močno poškoduje stanovanjske in gospodarske objekte, avtomobile in drugo infrastrukturo, največ škode pa povzroči v kmetijstvu. Že ena sama nevihta s točo, veliko kot žogica za golf, lahko popolnoma uniči kmetijske pridelke, zato je protitočna zaščita v tem sektorju praktično nujna.
Na ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) poudarjajo, da sta najboljši obrambi pred posledicami toče še vedno zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov, vendar se lahko zgodi, da preventivni ukrepi posledice ledenih zrn zgolj omilijo, ne morejo jih pa v celoti preprečiti.
V 60. letih prejšnjega stoletja so v Sovjetski zvezi začeli uporabljati radarje in protitočne topove, ki so jih kasneje zamenjale rakete. Rešitve so se izkazale za neuspešne. Kot v svoji raziskavi “Ali res lahko ukrotimo nevihte?” ugotavlja Klemen Bergant, nekdanji direktor urada za meteorologijo in hidrologijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), so takratne neuspehe streljanja s topovi pripisali neustreznemu streljanju, prav tako pa ni bilo nikakršnih znanstvenih dokazov o učinkovitosti tovrstnega početja.
Ker so znanstveniki že pred desetletji v kontroliranih laboratorijskih preizkusih dokazali, da je mogoče debelino toče zmanjšati z dodajanjem srebrovega jodida oziroma z zaledenitvenimi jedri, se je začelo postavljati vprašanje, kako bi ta reagent uporabili tudi v naravi.
“Če srebrov jodid vnesemo na območje, kjer imamo podhlajene vodne kapljice ali prenasičenost z vodno paro, voda hitro primrzne na srebrov jodid in tako nastanejo številni ledeni kristali. To dejstvo so hitro poskušali izkoristiti pri obrambi pred točo. Ob dodajanju srebrovega jodida v nevihtni oblak naj bi iz presežka vodne pare in podhlajenih vodnih kapljic nastalo večje število dodatnih ledenih delcev. Ker se takšni ledeni delci ob trkih med seboj odbijajo in le stežka zlepijo, bi tako nastalo večje število manjših zrn toče,” v svoji raziskavi piše Bergant.
Zaščita brez znanstvenih dokazov in raziskav
Novo priložnost za pršenje srebrovega jodida je ponudila uporaba letal, opremljenih z agregati in sistemom plamenic. Spretni piloti reagent spuščajo pod bazo oblaka, ki ga nevihta nato vsrka v oblak. V idealnem primeru, kot ga je opisal Klement Bergant, bi to pomenilo, da do nastanka večjih zrn toče ne bi prišlo. Če v teoriji obramba s srebrovim jodidom deluje, je v praksi popolnoma drugače.
Kot pojasnjuje Leon Hardi s portala ljubiteljskih meteorologov in lovcev na nevihte neurje.si, se pri nevihti razvije toliko energije kot pri več jedrskih bombah. “Eno majhno letalo neke bistvene razlike v tako močno eksplozivnem okolju ne more doseči,” je še dodal.
Hardi ob tem trdi, da je protitočna zaščita z letali neučinkovita, saj se je v preteklih dogodkih že izkazalo, da se je kljub posredovanju številnih letal pojavljala večja toča. “Lep primer so nedavna neurja v prejšnjem tednu v sosednji Avstriji. Pri Gradcu so bila dejavna štiri letala, pa do želenega učinka ni prišlo. Dejstvo je, da je pri tvorbi nevihtnih celic prisotne toliko energije in številnih drugih dejavnikov, da pršenje s srebrovim jodidom ne predstavlja nikakršnega učinka, kar je tudi vidno v praksi,” je pojasnil eden od ustvarjalcev vsebin na portalu neurje.si.
Temu pritrjujejo tudi meteorologi na Arsu, ki ob tem dodajajo, da od 80. let prejšnjega stoletja niso bile opravljene primerne znanstvene raziskave na tem področju. Bergant v svoji raziskavi trdi, da je ključni problem obrambe pred točo kljub napredku znanosti nerazumevanje neviht, da bi lahko zanesljivo napovedali učinke vnosa zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake. “To pomeni, da skušamo vplivati na pojav, ki ga niti dovolj dobro ne razumemo,” je zapisal.
Ob tem sicer dodaja, da si ljudje želijo zaščite pred točo, zato so pripravljeni sprejeti tudi nekatere načine zaščite oziroma obrambe, za katere ni jasnih dokazov, da delujejo. Ob tem se obračajo na lokalno in državno politiko, ki izvajalcem obrambe pred točo namenja tudi javna denarna sredstva. “Zato odločitev o podpori operativni obrambi pred točo ni strokovna, temveč predvsem politična,” še meni Bergant.
Metanje denarja skozi okno?
Da gre bolj za politično odločitev kot strokovno, menijo tudi naši viri na Arsu, saj trdijo, da dokler uspešnost letalske zaščite proti toči ni dokazana z neodvisnim poizkusom, potem “ni argumentov, da bi takšno stvar z državnim denarjem tudi financirali”. Ob tem dodajajo, da velik faktor odigrajo tudi prebivalci in njihove lokalne skupnosti, ki na državo pritiskajo, naj jim v primeru napovedi toče preventivno pomagajo.
“Izvajalci tovrstne zaščite pa imajo od tega tudi finančno korist, saj jim država za izvajanje protitočne zaščite namenja denar. Zato tudi zatrjujejo, da zaščita učinkuje in da jo bodo še naprej izvajali,” še pravijo na Arsu.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na Letalski center Maribor, ki izvaja letalsko obrambo proti toči in ima letos od države in občin na voljo 347 tisoč evrov za izvajanje tovrstne zaščite. Na naša elektronska sporočila in klice se niso odzvali, je pa vodja tamkajšnje obrambe Darko Kralj pred tedni za Radio Maribor izjavil, da je “cena te obrambe pred točo proti škodi, ki jo lahko povzroči en sam točonosni oblak, zanemarljiva”. Ob tem so v mariborskem letalskem centru še poudarili, da bi za optimalno delovanje potrebovali še več denarja, kot jim ga namenijo občine in država.
Na spletni strani Letalskega centra Maribor sicer piše, da je bilo v zadnjem desetletju opravljenih nekaj “večletnih raziskav na akademskem nivoju, ki potrjujejo statistične podatke, da je obramba pred točo proti vložku financiranja uspešna in ekonomsko upravičen projekt”. Portal Oštro je pred časom preverjal trditve na spletni strani Letalskega centra Maribor in ugotovili so, da jim večine tam navedenih virov ni uspelo najti. Našli so zgolj dve študiji, ena ima pomanjkljivo metodologijo, druga pa je bila v reviji, ki ne uživa ugleda meteorološke stroke.
V zadnjih devetih letih ministrstvo za protitočno obrambo namenilo več kot 844.000 evrov javnega denarja
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letos financira do 35 odstotkov sredstev za izvedbo protitočne zaščite, preostanek pa občine. Po podatkih MKGP letošnji znesek znaša 120.000 evrov. Iz podatkov, ki so nam jih poslali z ministrstva, je MKGP med letoma 2014 in 2023 za letalsko zaščito proti toči namenilo 844.671 evrov. V tem časovnem obdobju se je finančni znesek, ki ga ministrstvo namenja za tovrstno zaščito, več kot podvojil. Leta 2014 so za protitočno zaščito z letali namenili 51.226 evrov, leta 2022 pa že 114.417 evrov. Natančen prikaz financiranja si lahko ogledate v spodnjih tabelah.
Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je sistemska rešitev obrambe pred točo širša, kot so pristojnosti MKGP, ob tem pa dodajajo, da težko pričakujejo celovito rešitev problema, ki bi zadovoljila vse vključene strani, torej lokalno prebivalstvo, ki pričakuje nadaljevanje izvajanja letalske obrambe pred točo, izvajalcev in meteorološke stroke.
"MKGP izvaja obrambo pred točo zato, ker ocenjuje, da je vsak napor, ki lahko prepreči večje škode, upravičen. Zlasti to velja v razmerah, ko je delež zavarovanih površin še vedno nizek. MKGP je prisluhnilo tudi vidnejšim predstavnikom lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije, ki sporočajo, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči," so na naše vprašanje, zakaj se ministrstvo še vedno odloča za financiranje tovrstne zaščite proti toči, odgovorili na ministrstvu.
O učinkovitosti protitočne obrambe z letali je v začetku letošnjega leta v intervjuju za N1 spregovorila tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Dejala je, da na ministrstvu nimajo nikakršnih argumentov, na podlagi katerih bi lahko trdili, da je protitočna obramba škodljiva, in nimajo nobenih argumentov, na podlagi katerih bi lahko trdili, da ni škodljiva. "Prepričalo me je to, da je protitočna obramba včasih pri nas bila in da je bila tudi učinkovita," je svoj vidik pojasnila Šinko.
Ob tem je dejala, da bo treba soočiti več vidikov – zdravstvenega, kmetijskega, agrometeorološkega – in povedati, ali se bomo v Sloveniji ukvarjali s protitočno obrambo ali ne.
Na vprašanje, zakaj je prepričana, da je protitočna obramba učinkovita, pa je ministrica odgovorila: "Iz izkušenj, ki smo jih imeli v Prekmurju." Novinar Staš Zgonik je ob tem opozoril, da je šlo pri tem lahko zgolj za naključno vremensko dogajanje, na kar je Šinko odvrnila: "Dobro, smo imeli pa srečo. Kot sem rekla, treba bo soočiti argumente vseh strani in sprejeti končno odločitev."
O tej temi smo se sicer pred časom pogovarjali tudi z oblakologom dr. Blažem Gasparinijem. Ponovil je argumente kolegov z Arsa, da "to v nadzorovanih laboratorijskih pogojih dejansko deluje. Vendar pa danes, po skoraj sto letih preizkušanja in preiskovanja, še vedno nimamo dokazov, da bi dejansko delovalo tudi v naravi." Zato je poudaril, da takšne obrambe pred točo "verjetno ni treba prepovedati, zagotovo pa zanjo ni primerno porabljati javnega denarja".
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje