Delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bodo na torkovem kongresu med drugim volili novo vodstvo. Edina kandidatka za predsednico je dosedanja vodja zveze Lidija Jerkič. "Vsekakor bi zlato ribico prosila, naj nam nakloni bolj stabilno okolje, kot je bilo v preteklem mandatu," je dejala ob tej priložnosti.
Kot je ob izteku petletnega mandata in novi kandidaturi za predsednico Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) poudarila Lidija Jerkič, noben program, naj bi bil še tako dober, ne bi mogel predvideti vsega, kar se je godilo v zadnjih petih letih. Spomnila je na začetek konjukture, boj za delavce, izbruh epidemije covida-19, vojno v Evropi, na štiri vlade in štiri različne politične opcije ter načine delovanja, ob tem pa tudi na okrepitev pristojnosti Ekonomsko-socialnega sveta in nato prekinitev socialnega dialoga.
“Negotovost, nepredvidljivost,” je v pogovoru za STA opisala dogajanje. “Delo od doma, hitra digitalizacija. Neprestana prizadevanja za stabilnost zaposlitev, bolj prijazno delovno okolje in ohranitev socialne države,” je dodala.
“Sindikalno delo nikoli ni končano”
Na vprašanje, katere svoje cilje je izpolnila, je predsednica ZSSS odvrnila, da sindikalno delo ni nikoli končano. “Lahko pa rečem, da smo premaknili meje na področju plač in drugih pojemkov, posebej naj spomnim na novo ureditev minimalne plače. Premiki so bili tudi na področju nadomestil in socialnih prejemkov. Velik korak smo naredili v smeri usposabljanja, tako za svoje zaupnike kot za člane, uvedli nove oblike izobraževanja …, prenovili smo kanale komuniciranja, vzpostavili bazo kolektivnih pogodb, racionalizirali in reorganizirali delovanje ZSSS,” je naštela.
Med zamujenimi priložnostmi pa je omenila, da jim ni uspelo premakniti z mrtve točke predloga splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, kjer bi ZSSS lahko ponovno vzpostavila enoten sistem za zasebni sektor. Prav tako je še vedno neurejeno področje poklicnih bolezni, kjer pa so podali prijavo na Mednarodno organizacijo dela (ILO) zaradi kršitve mednarodne konvencije. Prav tako ostaja odprto financiranje socialnega dialoga, kar naj bi prispevalo k več strokovnosti pri delu.
Imeli naj bi 130.000 članov
Glede števila članov zveze je Jerkič povedala, da jim je leta 2019 uspelo na račun dodatnih naporov doseči dvoodstotno rast, ki pa se je z izbruhom epidemije ustavila, saj ni bilo osebnega stika. Zveza, ki ima 23 sindikatov dejavnosti, šteje 130.000 članov.
Spregovorila je tudi o odnosih v ZSSS, potem ko je lani odjeknila novica o odpovedi delovnega razmerja sekretarju na območni organizaciji Gorenjske Mateju Jemcu in nasprotujočih si pogledih v zvezi na razloge za to. Takrat so mnogi nekateri menili, da se želi ZSSS Jemca znebiti, ker je zelo aktiven in priljubljen, s tem pa posredno opozarja, da njegovi nasprotniki v ZSSS nimajo teh lastnosti.
“ZSSS je krovna organizacija 23 zelo različnih sindikatov dejavnosti iz industrijskega, storitvenega in javnega sektorja. Že zato občasno prihaja do medsebojnih iskrenj. V tem mandatu se je spremenila tudi struktura zaposlenih in se poenotila, zaposlili smo tudi kolege iz območnih organizacij, ki prej niso bili zaposleni v ZSSS. V tem obdobju so sodelavci odhajali, tudi zaradi poslovnih razlogov, na drugi strani smo zaposlovali nove, tako da je število zaposlenih tako, kot v začetku mandata. V omenjeni zadevi je res prišlo do potenciranja napetosti, po moji oceni po nepotrebnem in v škodo celotne organizacije. Ni imela vpliva na odnose med veliko večino sindikatov ali nosilcev funkcij, saj je bila krajevno in lokacijsko zelo omejena,” je prepričana sindikalistka.
Jerkič je sicer edina kandidatka za nov mandat na čelu ZSSS. Prav tako je samo en kandidat za generalnega sekretarja zveze, to je Boštjan Medik.
Sodelovali bi pri pisanju predpisov
Med prioritetami v novem mandatu bodo običajne naloge, “kamor visoko uvrščamo proaktivno sodelovanje pri spremljanju in nastajanju predpisov”, ob tem pa še velika pozornost procesom, ki jih prinaša digitalizacija (delo na daljavo, pravica do odklopa), regulacija novih oblik dela (platforme), obramba javnih storitev, od zdravstva do šolstva, krepitev participacije delavcev pri upravljanju in pri delitvi ustvarjenega.
Cilj ostaja tudi financiranje socialnega dialoga, krepitev socialnih partnerjev, ki s socialnim dialogom korenito prispevajo k stabilnosti družbe, ambicija je tudi sklenitev socialnega sporazuma za daljše časovno obdobje. “Vsekakor bi zlato ribico prosila, naj nam nakloni bolj stabilno okolje, kot je bilo v preteklem mandatu,” je sklenila Jerkič.
Pride tudi Mesec
Jerkič je sicer leta 2017 na čelu največje sindikalne centrale v državi nasledila dolgoletnega vodjo Dušana Semoliča.
Kongres je najvišji organ ZSSS in je sklican najmanj vsako peto leto. Skliče ga predsedstvo ZSSS, ki je med sklicem tudi najvišji organ. Predsedstvo sprejme rokovnik vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih priprav na kongres, imenuje pa tudi komisije za spremembe na določenih področjih.
Delegati bodo v torek sprejemali program organizacije ter druge programske dokumente in njihove spremembe, obravnavali in sprejemali poročilo o delu ZSSS in poročilo nadzornega odbora. Na dnevnem redu bodo tudi spremembe statuta, skladno z njim pa volitve vodstva ZSSS. Pričakovati je tudi razpravo in sprejem drugih pomembnih dokumentov, ki jih bodo kongresu predložili različni organi organizacije, njeni sindikati ter druge oblike organiziranosti ZSSS.
Gost letošnjega kongresa bo tudi minister za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje