Članice in člani LMŠ so na današnjem zboru članstva s 97 odstotki glasov sprejeli odločitev, da se stranka pripoji Gibanju Svoboda.
Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek bosta v kratkem prenehali obstajati. Odločitev, da se njihova stranka pripoji Gibanju Svoboda Roberta Goloba, je danes sprejel najvišji organ LMŠ – zbor članstva. V SAB bodo o takšni potezi odločali na dopisnem kongresu prihodnji teden. Ko bo projekt potrdila še Golobova stranka, bo odprta pot za izbris LMŠ in SAB iz registra strank. Gibanje Svoboda bo postalo pravni naslednik obeh izbrisanih strank. S tem bodo člani LMŠ in SAB avtomatsko postali člani Gibanja Svoboda, ugasnili bodo njuni lokalni odbori, na Golobovo stranko bo prenešeno vse premoženje, pravice, obveznosti in sredstva LMŠ in SAB. Simbolično bodo veliki združitveni kongres predvidoma izpeljali tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami, na katerih Golob pričakuje, da bodo volilci združevanje levosredinskega prostora nagradili z zmago Gibanja Svoboda.
LMŠ se je na političnem prizorišču obdržala zgolj dva mandata. V prvem je bila izrazito lokalna stranka. Ustanovljena je bila pred lokalnimi volitvami leta 2014, ko se je Marjan Šarec potegoval za še en mandat župana kamniške občine in za čim večje število občinskih svetnikov ter torej za pripadajoča sredstva stranki iz občinskega proračuna. Njegovi načrti so se uresničili: za župana je bil ponovno izvoljen že v prvem krogu volitev, kandidati na njegovi listi pa so v občinskem svetu zasedli 14 od skupaj 29 sedežev.
Proti koncu drugega županskega mandata je začel Šarec pogledovati proti državni politiki. Najprej se je podal v tekmo za predsednika republike, kjer ga je Borut Pahor v drugem krogu premagal za vsega šest odstotnih točk. Kapital, ki ga je Šarec dobil na predsedniških volitvah, se je odrazil tudi pri podpori njegovi stranki – po nekaterih javnomnenjskih merjenjih se je LMŠ na začetku leta 2018 povzpela celo na prvo mesto strankarskih lestvic. Čeprav ji je priljubljenost do junijskih državnozborskih volitev precej padla in jo je Janševa SDS na njih krepko premagala, je LMŠ z 12,6 odstotka glasov zasedla drugo mesto, Šarec pa je uspel oblikovati levosredinsko vlado.
Vendar pa je na premierskem mestu ostal le poldrugo leto. Manjšinski vladi je podporo odrekla zunajkoalicijska partnerica Levica, Šarca so začeli zapuščati osrednji ministri … Pri odstopu s čela vlade je sicer Šarec, ki so mu javnomnenjska merjenja tedaj kazala precej visoko podporo, igral na karto predčasnih volitev. Počivalškovi SMC in tudi nekaterim lokalnim listam in iniciativam je ponudil povezovanje in sodelovanje na volitvah. Pripravljen je bil torej na to, na kar leto dni prej, ko je zavrnil skupni nastop LMŠ, SMC in SAB na evropskih volitvah, ni pristal. A se Šarčeva računica ni izšla – dotedanji koalicijski partnerici Desus in SMC sta namreč omogočili oblikovanje Janševe vlade.
Če je LMŠ v času Šarčeve vlade podpora močno poskočila – po nekaterih javnomnenjskih merjenjih jo je v njenih najboljših časih kot svojo volilno izbiro navedlo okoli 30 odstotkov anketirancev – pa ji je po odhodu z oblasti začela naglo plahneti. Tako je na aprilskih državnozborskih volitvah s 3,72 odstotka glasov ostala pred parlamentarnim pragom.
Veliki poraz LMŠ je bil v določeni meri nedvomno posledica taktičnega glasovanja, saj se je precejšen del volilcev strank KUL usmeril k Robertu Golobu, ki je edini lahko premagal predsednika SDS Janeza Janšo. Ali kot je navedel Šarec: “Padli smo za ‘svobodo’.” Več naših sogovornikov iz LMŠ pa katastrofalen rezultat njihove stranke pripisujejo tudi temu, da je njen predsednik vseskozi v ospredje postavljal zgolj sebe, čeprav je bilo v poslanski skupini in tudi v širšem članstvu stranke kar nekaj učinkovitih in sposobnih ljudi. Na veliki Šarčev ego je po besedah naših virov kazalo tudi to, da je vztrajal pri svojem imenu v nazivu stranke. V LMŠ tako ni osamljena ocena, da je Šarec stranko dvignil, nato pa v veliki meri tudi potopil.
V tej smeri je bilo mogoče razumeti tudi odziv bivše poslanka LMŠ Tine Heferle na Facebooku dan po volitvah. Po njenih navedbah so strankini poslanci svoje delo opravili vrhunsko, strokovno, vestno in odgovorno. »Poslanska skupina je v državnem zboru pridelala kapital, ki pa ga Nekateri niso cenili, niti ga niso opazili,« je zapisala. Razkrila je še, da so nekateri v LMŠ za štirimi stenami kar nekaj časa opozarjali, da stvari ne gredo v pravo smer, »zato za svoj največji osebni poraz štejem to, da takrat, ko je bil še čas, nisem bila bolj odločna in bolj glasna«.
Nekoč vidni član LDS in Zares danes pa politični analitik Bogdan Biščak je pred dnevi na vprašanje N1, kaj bo tokratna pripojitev prinesla obema poraženkama volitev in kaj Gibanju Svoboda, odgovoril, da bo tistim predstavnikom LMŠ in SAB, ki so si zagotovili ministrske in druge položaje, prinesla politični obstanek. Gibanju Svoboda pa po njegovi oceni ne bo prinesla prav veliko: Golob bi namreč lahko tudi brez tega projekta pritegnil kadre LMŠ in SAB, ki jih želi v svojih vrstah, bojazen, da bi ti stranki na prihodnjih volitvah Gibanju Svoboda odvzeli del glasov, pa se mu zdi odveč. Vendar pa ta ocena po Biščakovih besedah velja, če gre za ozke partikularne interese Golobove stranke, ”če gledamo z vidika politične stabilnosti države, pa pripojitev nedvomno prinaša koristi tudi Gibanju Svoboda, saj mu bo olajšala vladanje”.
Več naših sogovornikov iz LMŠ in SAB meni, da bosta s projektom pripojitve pridobili obe strani. Tako nam je bivši vodja poslanske skupine LMŠ in najverjetnejši prihodnji generalni sekretar Gibanja Svoboda Brane Golubović pred današnjim zborom članstva dejal, da bo LMŠ kot pravni subjekt sicer res ugasnila, da pa bodo njeno znanje, izkušnje in vrline ostale še naprej, združene s kompatibilnimi pogledi in vrlinami Gibanja Svoboda. “Skupaj se bomo dopolnjevali, nadgrajevali in razvijali,” je dejal Golubović. Po njegovi oceni pa bo z oblikovanjem nove močne levosredinske zgodbe največ pridobila slovenska družba.
Da se želijo s pripojitvenim projektom izogniti dosedanji praksi, ko so bili z ustanovitvijo novih strank zavrženi dotedanji strokovni in izkušeni kadri, je v zadnjih tednih večkrat izpostavil tudi Robert Golob, ki je Šarca in predsednico SAB Alenko Bratušek povabil v svojo ministrsko ekipo. Po Golobovih navedbah je umik strank, ki imajo v nazivu ime svojega predsednika oziroma predsednice, pomemben prispevek k združitvi celotnega levosredinskega prostora z namenom dolgoročne zgodbe. “Volilci si zaslužijo, da imamo stabilno stranko. Njeni predsedniki se bodo lahko menjali, stranka pa bo ostala,” je poudaril v pogovoru za POP TV.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
