Tematika fojb in bega Italijanov po drugi svetovni vojni je močno spolitizirana. Lokalni in državni politični veljaki zgodovinsko dogajanje tistega časa predstavljajo enostransko, skozi bobneče obtožbe o etničnem čiščenju Italijanov pod taktirko krvoločnih Slovanov, primerljivim z morijo v Auschwitzu. Retorika je včasih ostrejša, drugič nekoliko milejša, vseskozi pa jo spremljata manipulacija in izbiranje priročnih pojasnil, o katerih se je lažje prepirati. Kako je spominjanje na povojne poboje od obrobnih neofašističnih komemoracij postalo ena osrednjih tematik italijanske družbe, ki si lahko prostor izbori tudi na odru v Sanremu? Preberi več