Ob skokoviti rasti sončnih elektrarn v Sloveniji in drugod po Evropi je na sončne dneve v pomladnih in poletnih mesecih elektrike v omrežju že zdaj pogosto preveč. Ob nadaljnji rasti zmogljivosti sončnih elektrarn bo to vse večja težava. Eden od ukrepov za blaženje težav bi morala biti možnost omejevanja proizvodnje sončnih elektrarn na daljavo, je prepričan elektroenergetski strokovnjak dr. Jurij Curk, svetovalec uprave na Elektru Ljubljana. "Ob trenutnih usmeritvah politike bo omejevanje neizogibno."
Država z radodarnimi subvencijami ljudi spodbuja k postavitvi samooskrbnih sončnih elektrarn. Ljudje si ob tem pogosto omislijo še toplotno črpalko in električni avto. Posledično se jim poraba elektrike iz omrežja poveča.
Njihove sončne elektrarne namreč večino elektrike proizvedejo v času, ko je potreba po njej praviloma najmanjša. Na lepe sončne dneve, ko jih pogosto niti ni doma, tako presežno elektriko oddajajo v omrežje. To istočasno počno tudi druge samooskrbne sončne elektrarne na širšem območju, kar pa pomeni (pre)veliko obremenitev za lokalna elektroomrežja.
“Ob intenzivni solarizaciji bo omejevanje neizogibno”
Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave na Elektru Ljubljana, je v članku v najnovejši Elektrotehniški reviji predstavil svoje videnje razvoja dogodkov na področju samooskrbe z električno energijo in svoje predloge za ukrepanje.
Nizkonapetostno električno omrežje, iz katerega se napajajo gospodinjstva, zaradi ekonomičnosti ni načrtovano za možnost, da bi ga vsi odjemalci hkrati izkoriščali na polni zmogljivosti. Temelji na predpostavki, da ne bomo vsi hkrati kuhali in prižigali bojlerjev, pranih strojev … Sončne elektrarne pa elektriko na lep sončen dan vse hkrati proizvajajo pri polni zmogljivosti.
To je glavni razlog, da omrežje na vse več koncih ne prenese več dodajanja novih sončnih elektrarn in so distribucijska podjetja prisiljena zavračati vloge zanje. Distributerji skušajo težavo reševati z vlaganji v krepitev omrežja, a to ne bo dovolj.
Ob nadaljnji rast se bo problem le še povečeval. “Ob intenzivni solarizaciji proizvodnje električne energije, ki naj bi leta 2030 dosegla skoraj 4 GW inštalirane moči sončnih elektrarn, bomo zaradi fizikalnih in ekonomskih pogojev neizogibno priča obsežnemu omejevanju proizvodnje sončnih elektrarn v poletnih mesecih,” je dr. Curk zapisal v članku.
Menjava poceni elektrike za drago
Lastnikom samooskrbnih sončnih elektrarn se poraba električne energije obračuna na letni ravni. Svojo velike poletne presežke proizvodnje, ki jih oddajo v omrežje, lahko unovčijo pozimi, ko je sončevega obsevanja manj, njihove toplotne črpalke pa potrebujejo veliko elektrike. Elektriko proizvajajo takrat, ko je najmanj potrebna, iz omrežja pa jo jemljejo takrat, ko je najbolj dragocena.
Borzna cena elektrike je v času, ko jo samooskrbne elektrarne oddajajo v omrežje, praviloma bistveno nižja kot v času, ko jo iz omrežja dobivajo. “To je razvidno na dnevni ravni, ko je cena višja zjutraj, preden začne sonce dajati energijo, in zvečer, ko je sonce ne daje več, torej prav v časih povečane porabe v gospodinjstvih. Razlika je okoli 100 EUR/MWh,” piše dr. Curk.
Isti fenomen je, dodaja, viden tudi na letni ravni. Poleti čez dan je cena energije praviloma 50 EUR/MWh ali manj, pozimi pa praviloma nad 120 EUR/MWh. “Iz naštetega lahko izračunamo, da so ugodnosti za povprečno samooskrbo ostale državljane v letu 2023 stale okrog 700 evrov za razlike cen energije in še vsaj pol toliko za neplačano omrežnino za omrežje, ki so ga sicer uporabljali.”
Omejevanje proizvodnje bi omogočilo priklop več sončnih elektrarn …
Več bo sončnih elektrarn, manj bo vredna njihova energija. “Ko je visoka proizvodnja iz sončnih elektrarn v Sloveniji, je navadno tako tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem. Na borzi se že zdaj dosegajo negativne cene in v prihodnje se bo to še bolj izrazilo, tako da bo to energijo praktično nemogoče prodati.”
Tudi predvideni nov sistem obračunavanja omrežnine ne bo pripomogel k večji porabi elektrike iz sončnih elektrarn v času največje proizvodnje, saj bo v tem času omrežnina najdražja. Zato, je prepričan dr. Curk, bi bil najbolj smiseln ukrep omejevanje proizvodnje sončnih elektrarn v določenih obdobjih.
Na ta način bi namreč omilili pritisk na omrežje v času največje proizvodnje, hkrati pa tudi omogočili priključitev več dodatnih sončnih elektrarn in s tem povečali proizvodnjo elektrike na letni ravni.
… in povečalo proizvodnjo.
Sončne elektrarne največjo moč po njegovih izračunih v povprečju tako ali tako dosegajo le 55 ur na leto. In zaradi teh 55 ur na leto, ko omrežje ne more prenesti dodatne elektrike iz sonca, je številnim onemogočena postavitev lastne sončne elektrarne.
“Z omejitvijo moči sončne elektrarne na 50 odstotkov njene največje moči izgubimo na letni ravni le okoli 16 odstotkov njene proizvedene energije, hkrati pa lahko v isto točko omrežja priključimo še eno dodatno elektrarno ter tako proizvedemo 166 odstotkov energije, kot bi jo le z eno.”
Omejevanje proizvodnje sončne elektrarne kot del soglasja za priklop
Skratka, distributerji elektrike bi morali kot skrbniki nizkonapetostnega omrežja po mnenju Jurija Curka dobiti možnost, da na daljavo omejujejo proizvodnjo iz sončnih elektrarn.
“V soglasja za priklop sončne elektrarne v kakršnikoli obliki in velikosti na omrežje bi morali vključiti možnost omejevanja proizvodnje ob garanciji proizvodnje vsaj 65 odstotkov polne letne proizvodnje glede na izdano soglasje. Za dodatno omejevanje pa se prizna upravičenost do reguliranega nadomestila, seveda le elektrarnam z izdanim soglasjem.”
Spremembe pa bi bilo po njegovem njuno uvesti tudi pri obstoječih samooskrbnih elektrarnah. “Njihove pravice bi morali prilagoditi tehničnim in ekonomskim pogojem, saj pod trenutnimi pogoji zasedajo velik del omrežja ob majhnih proizvedenih količinah in visokih stroških,” je v Elektrotehniški reviji še zapisal dr. Curk.
Gospodarstvo je boljši kandidat za “solarizacijo”
Problem samooskrbe gospodinjstev je v tem, da so elektrarne postavljene v delih omrežja, ki so za tako proizvodnjo najmanj primerni, poudarja Curk. Proizvodne enote bi zato morali usmerjati na mesta, kjer lahko proizvedeno elektriko sproti lokalno porabljajo.
“Omejevanju proizvodnje se lahko v neki meri izognemo, če sončne elektrarne postavljamo na mestih, kjer je v času njihove proizvodnje na voljo dovolj porabe, predvsem v poslovnih in industrijskih conah ter upravnih središčih. “Gospodarstvo porabi okoli 70 odstotkov električne energije in v veliki meri prav čez dan, ko je tudi sončna proizvodnja na voljo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje