Menu Item
Preden je vlada septembra potrdila nova predloga proračuna za prihodnji dve leti, je finančni minister Klemen Boštjančič ministrstvom ukazal štiriodstotno zmanjšanje porabe, ki ni povezana s sanacijo po poplavah. A na ministrstvu Luke Mesca so, kot pravijo sami, prepričali vlado, da bi bili taki rezi pregloboki. Kljub temu bodo največja ministrstva na nekaterih postavkah morala krčiti. Manj bo za nekatere transferje, v šolskem resorju se občutno zmanjšuje postavka, s katere država staršem plačuje vrtec za drugega in nadaljnje otroke, v infrastrukturnem resorju pa postavka za vlaganja v ceste.
Ministrstvo za finance je že julija, ko je začelo pogajanja o spremembah proračuna za prihodnje leto, proračunskim porabnikom zmanjšalo možno porabo za prihodnji dve leti. Razlog je bil fiskalno pravilo in s tem povezana zaveza vlade, da proračunski primanjkljaj prihodnje leto ne bo presegal treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Avgusta pa so se zgodile poplave, po katerih je finančni minister Klemen Boštjančič vsem proračunskim porabnikom zapovedal, da naj se odpovejo dodatnim štirim odstotkom. Takrat smo pisali, da namerava ministrstvo s tem zbrati 1,1 milijarde evrov in jih usmeriti v sanacijo.
Pred potrditvijo predloga na vladi je bilo slišati, da vlada sprejema ‘novi ZUJF’, varčevalni zakon izpred desetletja. Ko je finančni minister nato predstavljal proračun, pa ni bilo mogoče razbrati, ali in kje točno je vlada privarčevala milijardo. Minister takrat na naše vprašanje, kje so resorna ministrstva krčila pri izdatkih, ki niso povezani s sanacijo, ni odgovoril. Dejal nam je, da bodo to povedali resorni ministri.
Meščeva simulacija prepričala vlado
Kot pravijo na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, so oni preprečili občutnejše reze.
“V okviru proračunskih razprav smo na ministrstvu pripravili nabor ukrepov, ki bi sicer med vsemi možnimi na našem ministrstvu čim bolj omilili vpliv fiskalnega pravila, vendar ne kot predloge, temveč kot ilustracijo, kaj bi pomenilo takšno zniževanje porabe,” so nam pojasnili. “Vlada je našim predlogom in kritikam prisluhnila, zlasti v zvezi s proračunom in pravili Evropske komisije, in stroške v višini milijarde evrov, ki so namenjeni obnovi zaradi poplav in plazov, izločila iz proračunskih sredstev, za katera naj bi veljalo fiskalno pravilo, kar je zagotovilo dodatno milijardo evrov za druge proračunske postavke.”
Kot je razumeti, je torej simulacija ministrstva za delo botrovala odločitvi vlade, da vendarle namesto rezov prosi Bruselj, da nam prihodnje leto zaradi poplav upošteva izredne okoliščine in dopusti presežni primanjkljaj. Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da gre pri izločeni milijardi evrov za tako imenovane one off izdatke za intervencijo, ki se izločijo iz izračuna strukturnega salda. Ti izdatki so po pravilih Evropske komisije enkratni, namenski in lahko trajajo maksimalno dve leti.
Številke v proračunskih dokumentih tako kažejo, da se štirim od šestih največjih ministrstev proračun glede na letos povečuje. Analiza po postavkah pa vendarle razkrije, da se posamične postavke znotraj njihovih proračunov prihodnje leto občutno zmanjšujejo.
V spodnji tabeli je navedeno, koliko bi posamezno ministrstvo moralo imeti na razpolago po julijskem razrezu (pred poplavami) in koliko bo imelo po predlogu vlade, ki je zdaj na mizi poslancev. Zadnji stolpec pa kaže oceno ministrstva za finance, koliko bo posamezno ministrstvo porabilo letos.
Ministrstvo za finance s kozmetičnimi prihranki
Ministrstvu za finance se sredstva glede na julijski razrez povečujejo, saj vlada na postavke ministrstva prenaša okoli 700 milijonov evrov, namenjenih za sanacijo. Denar bodo med letom nato razporejali na druga ministrstva.
Na ministrstvu pravijo, da so drugo porabo skrčili za 5,4 milijona evrov. "Od tega smo za 3,6 milijona evrov znižali sredstva za plače, za milijon evrov sredstva za povračilo sredstev Banki Slovenije iz naslova poslov z Mednarodnim denarnim skladom, za pol milijona evrov sredstva za bilateralno razvojno pomoč, za 350 tisoč evrov smo znižali tekoči transfer javnim agencijam ter za 70 tisoč evrov sredstva za investicije," odgovarjajo na vprašanje, kje točno so rezali. Na podoben način so za leto 2025 prihranili 5,6 milijona evrov.
Po podatkih v razrezu proračuna je občutno zmanjšanje tudi pri sredstvih za občine: te so lani dobile 105 milijonov evrov, letos 114 milijonov evrov, prihodnje leto pa po trenutnem predlogu proračuna le 86 milijonov evrov. A vir z ministrstva pravi, da je ta znesek odvisen od višine povprečnine, pogajanja o tej pa še niso končana. Na tej postavki je torej do konca parlamentarne obravnave pričakovati koalicijski amandma in zvišanje izdatkov.
Kljub temu da je minister napovedal zajetno, 8,2-odstotno uskladitev pokojnin, ki se pomembno financirajo iz proračuna, pa je bilo v lani sprejetem proračunu tudi zanje namenjenega več denarja kot ga bo zdaj. Sprejeti proračun je za pokojninsko varstvo namenjal 1,45 milijarde evrov, predlog sprememb, ki je zdaj v državnem zboru (DZ), pa predvideva zmanjšanje na 1,36 milijarde evrov.
Za osnovne in srednje šole več, manj pa za vrtce
Odgovorov ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Darjo Felda, nam z vladnega urada za komuniciranje (Ukom) niso posredovali.
Predlog proračuna pa kaže, da se ministrstvu glede na lansko realizacijo sredstva povečujejo za okoli 55 milijonov evrov. Več denarja je predvidenega tako za osnovne kot tudi srednje šole, občutneje pa se glede na letošnjo realizacijo denimo zmanjšuje postavka predšolske vzgoje, namenjena povečanju vključenosti otrok v vrtce. Lanska in letošnja poraba za ta ukrep je okoli 60 milijonov evrov, prihodnje leto bo na voljo 41 milijonov evrov. S te postavke država financira vrtec za drugega in nadaljnje otroke.
Minister Felda je v petek na odboru DZ za izobraževanje pojasnil, da bo ministrstvo zamrznilo ukrep vlade Janeza Janše, ki je septembra 2021 uvedel 100-odstotno subvencijo za drugega vključenega otroka. Tako bo po poročanju STA subvencija za drugega vključenega otroka v vrtec znova 70-odstotna. Minister Felda je dejal, da se zavedajo, da bo to nekatere prizadelo, a je to njihov prispevek za tiste otroke, ki so bili v ujmah najbolj prizadeti.
Manj za družine, Mesec pa napoveduje strožji nadzor
Proračun ministrstva za delo Luke Mesca se glede na letošnje leto zmanjšuje za 300 milijonov evrov. Večina zmanjšanja se nanaša na interventne ukrepe, pokaže razrez. Ministrstvo prihodnje leto načrtuje le še pol milijona evrov za ukrepe za blaženje epidemije Covid-19 in draginje. Letos je ministrstvo za ta namen (na primer za sofinanciranje čakanja na delo) dalo 184 milijonov evrov.
Prihodnje leto bo manj denarja tudi za družinske prejemke in starševska nadomestila (721 milijonov evrov; lanska realizacija je bila 762 milijonov evrov, letošnja ocena 748 milijonov evrov).
Kot že omenjeno, vlada v okviru proračunskih dokumentov predlaga enoletno zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev. Na ministrstvu za delo pravijo, da se na tem področju "še vedno iščejo možne rešitve". Kot kaže, se bodo za amandma in preklic neusklajevanja transferjev v parlamentarni obravnavi zavzeli tudi SD in opozicija.
Na Meščevem ministrstvu so se, kot so še navedli v odgovorih o rezih, s ciljem doseči postavljene limite zavezali tudi k uvajanju sistemskih sprememb. Gre za preprečevanje upokojevanja prek brezposelnosti (tako imenovanega čakanja), izboljšanje sistema izterjave neplačanih preživnin, preprečevanje zlorab na področju osebne asistence.
Vojski 218 milijonov manj od načrtov, a več kot letos
Obrambno ministrstvo Marjana Šarca bo imelo sicer nekoliko večji proračun kot letos, a manjšega od prvotno načrtovanega.
Kot pravijo na ministrstvu, bodo zmanjšanje dosegli s krčenjem naložb v Slovenski vojski. "Glavne naložbe bomo ohranili, njihovo izvajanje pa prilagodili razpoložljivim finančnim sredstvom. S tem ohranjamo nominalno rast obrambnih izdatkov ter nadaljujemo začrtan razvoj in modernizacijo Slovenske vojske," so nam pojasnili.
Po letos sprejetem strateškem okvirju bi morala Slovenija letos za obrambo dati 1,35 odstotka BDP, prihodnje leto 1,44 odstotka BDP ter leta 2025 1,53 odstotka BDP. Slovenska vojska bo letos dobila 10,1 milijona evrov manj, kot je zapisano v strateških dokumentih, v letu 2024 89,7 milijona evrov manj, leta 2025 pa 118 milijonov evrov manj. Skupaj to pomeni 217,8 milijona evrov manj, so izračunali na ministrstvu.
Glede na letos pa se proračun vojske vseeno povečuje, in sicer s 731 na 764 milijonov evrov.
Kmetijski resor ima premalo za vse ukrepe
Zaradi varčevanja se črtajo tudi projekti drugih, manjših ministrstev. Pravosodno prelaga postopke za začetko gradnje sodne stavbe in ženskega zapora na Igu, zunanje ministrstvo bo krčilo izdatke za veleposlaništva ...
Na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga po razrešitvi Irene Šinko začasno vodi obrambni minister Marjan Šarec, pa so nam povedali, da imajo v proračunu za prihodnje leto 32 milijonov premalo za nemoteno izvajanje javnih služb in zavodov ter vseh ukrepov. V letu 2025 je primanjkljaj po njihovi oceni 25,3 milijona evrov.
Med ukrepi, za katere ni dovolj denarja, navajajo zatiranje zlate trsne rumenice, financiranje zdravstvenega varstva živali, nadzor in preprečevanje afriške prašičje kuge, financiranje dolgotrajne oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih, odstranjevanje kadavrov, financiranje zavarovalnih premij zaradi podnebnih sprememb.
Upravi za varno hrano se proračun kljub nekaterim novim zadolžitvam zmanjšuje s 55 na 46 milijonov evrov.
Za znanost približno enako
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga vodi Igor Papič, je v odgovoru na vprašanje, kako so zmanjšali porabo, pojasnilo le, da informacije o nižanju sredstev za znanost in inovacije ne držijo.
Proračunski dokumenti kažejo, da njihov skupni proračun ostaja približno enak kot letos.
Za ceste in železnice občutno manj kot letos
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, so dejali, da so morali po poplavah spremeniti svoje prioritete, da pa se ne bo ustavljal noben že začeti projekt.
"Vsekakor pa so absolutna prioriteta sanacija po poplavah, kar pomeni, da so to projekti, ki so na območjih, ki so bila poplavljena, premostitveni objekti in projekti vezani na črpanje evropskih sredstev, kjer se obdobje črpanja zaključuje," so zapisali v odgovoru.
Proračunski dokumenti kažejo, da ministrstvo s predlagano spremembo proračuna za prihodnje leto že dobiva 140 dodatnih milijonov iz sredstev za financiranje sanacije poplavljene infrastrukture. Se pa glede na letošnje leto krči proračun direkcije za infrastrukturo za cestni promet; ta se zmanjšuje za 110 milijonov evrov, s 367 milijonov na 256 milijonov evrov. Dodajmo, da je bilo že v lani sprejetem proračunu za prihodnje leto predvideno zmanjšanje za okoli 60 milijonov evrov, spremenjeni proračun pa prinaša dodatno zmanjšanje za 50 milijonov evrov.
Sredstva za železniški promet se s spremembo proračuna glede na sprejeti proračun za 2024 zvišujejo za 16 milijonov evrov, a bodo še vedno za 45 milijonov evrov nižja kot letos. Direkcija bo imela na voljo 469 milijonov evrov.
V letu 2025 je tako za ceste kot za železnice predvideno dodatno zmanjšanje.
Pri tem poudarimo, da gre nekaj tega zmanjšanja morda na račun projektov na poplavljenih območjih, ki bodo zdaj izvedeni v okviru sanacije. Na vprašanje, kaj zmanjšanje pomeni za projekte izven poplavnih območij, so nam na ministrstvu odgovorili le, da "bo več mogoče povedati, ko bo proračun dokončno sprejet".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje