Vlada je pripravila spremembo proračuna za prihodnje leto in proračun za 2025, ob tem pa zasledovala cilj, da primanjkljaj ne preseže treh odstotkov BDP. Skupni odhodki za prihodnje leto se zmanjšujejo s 15,5 na 15,23 milijarde evrov, v 2025 pa naj bi znašali 15,9 milijarde evrov. Še vedno pa bo poraba za več kot 50 odstotkov večja kot v predkoronskem letu 2019 (10 milijard evrov).
Posebnost proračuna za prihodnje leto je ta, da se vračajo fiskalna pravila. Vlada si je že marca z odlokom zastavila cilj, da proračunski primanjkljaj zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda BDP).
Predlog novega razreza za prihodnje leto kaže, da se odhodki proračuna v primerjavi s sprejetim zmanjšujejo s 15,5 milijarde na 15,23 milijarde evrov. Danes pa je vlada potrdila razrez, koliko v tem novem načrtu pripade posameznemu proračunskemu porabniku.
Porabniki morajo zdaj do 22. avgusta pripraviti predloge finančnih načrtov za svoje enote, do konca septembra pa bo vlada sprejela predlog proračuna in ga poslala v Državni zbor (DZ). Takrat bo že znana Umarjeva jesenska makroekonomska napoved, s tem pa ocena prihodkov ter proračunskega primanjkljaja.
Od 2019 za 50 odstotkov višja poraba
“Kljub rahlemu znižanju odhodkov v prihodnjem letu glede na že sprejeti proračun, bodo odhodki še vedno visoki, saj bodo za 10 odstotkov višji od lanske realizacije in več kot 50 odstotkov višji kot v predkoronskem letu 2019,” je po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič in ocenil, da “takšna raven omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov, na drugi pa racionalno rabo sredstev”.
Vir s finančnega ministrstva ob tem poudarja, da so odhodki (kot vsako leto) ocenjeni na nekaterih še nedorečenih predpostavkah. Ena takih je ocena mase plač v javnem sektorju, kjer pogajanja še tečejo.
Za investicijske projekte bo ključno uspešno črpanje evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Evropska sredstva tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani postajajo vse pomembnejša proračunska postavka.
Prav tako pa po obratu v monetarni politiki vse pomembnejša postavka postajajo izdatki za obresti na dolg: če smo lani zanje namenili 655 milijonov evrov, bomo prihodnje leto predvidoma 818 milijonov evrov, v 2025 pa še malo več, ocenjuje vir z ministrstva. Ker je poraba zadnja leta hitro naraščala, je ministrstvo letos pozvalo vse porabnike, da naj racionalno trošijo davkoplačevalski denar in v največji moćni meri koristijo evropska sredstva.
Borut Živulović/BOBO
“V prihodnjih letih bomo morali spet preudarno upravljati s proračunskimi sredstvi,” je v izjavi poudaril minister Klemen Boštjančič. “Financiranje vseh želja ni dolgoročno javnofinančno vzdržno, prav tako ni v dobrobit vseh državljanov.”
Kdo dobi koliko
Na vprašanje, katero ministrstvo je dobilo več in katero manj, je Boštjančič dejal, da “to ni tekma” in da je težko najti obdobje za primerjavo, saj je lani na primer še veljala vrsta covidnih ukrepov. Dejal je, da so vsi porabniki “po eni strani nezadovoljni, po drugi pa razumejo situacijo”, kljub temu pa so razrez danes na vladi soglasno potrdili.
Vlada je sicer po navedbah Boštjančiča pri prerazporejanju denarja zasledovala tri ključne prioritete: zdravje, mlade in znanje.
Po seji je vlada objavila razrez proračunov za obe leti. Kot pojasnjujemo v nadaljevanju, pri nekaterih ministrstvih primerjava s sprejetim proračunom za 2024 ni mogoča, saj je prišlo do njihovega preoblikovanja oziroma se je del njihovih pristojnosti prenesel na nove resorje, s tem pa tudi financiranje, ali pa so se jim pristojnosti razširile. Poleg tega imajo ministrstva vire na različnih postavkah.
Prerez predvidene porabe za 2024 in 2025:
Ministrstvo za finance
Iz dokumenta med drugim izhaja, da bi resor zdravja neposredno dobil manj. Ministrstvo za zdravje bi po sprejetem proračunu dobilo 734 milijonov evrov, predlog razreza sprememb proračuna pa za ta resor predvideva 542 milijonov evrov. V letu 2025 bi se proračun ministrstva dodatno skrčil na 492 milijonov evrov.
A Boštjančič je na izjavi po seji vlade pojasnil, da je za okoli 330 milijonov evrov sredstev za zdravje tudi v proračunu ministrstva za finance. Vir z ministrstva pojasnjuje, da gre za posebno rezervo za zdravstvo, iz katere naj bi med drugim sofinancirali ZZZS po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Tu je še dolgotrajna oskrba, ki je prav tako povezana z zdravjem, pa se bo financirala prek ministrstva za solidarno prihodnost.
Manjša malha finančnega ministrstva
Kot še kaže dokument, se ministrstvu za finance sredstva zmanjšujejo s 4,73 v sprejetem proračunu za leto 2024 na 4,37 milijarde evrov. Ministrstvo za notranje zadeve bo dobilo več: 531 milijonov evrov, namesto dosedanjih 503 milijone evrov. Več bo dobilo še ministrstvo za kmetijstvo (653 milijonov, namesto prej predvidenih 589 milijonov evrov).
Proračun ministrstva za zunanje zadeve ostaja praktično enak, 123 milijonov evrov. Ministrstvo za obrambo bo namesto zdaj predvidenih 1,064 milijarde dobilo 1,049 milijarde evrov. Proračun ministrstva za pravosodje se krči s 126 na 104 milijone evrov, torej za približno 20 odstotkov.
Proračun gospodarskega ministrstva bi v letu 2024 po novem predlogu znašal 179 milijonov evrov. Sprejeti proračun je predvideval 196 milijonov evrov. Ta proračun je manjši kot v letošnjem letu, a po pojasnilih vira z ministrstva predvsem zato, ker letos gospodarsko ministrstvo upravlja obsežen subvencijski sveženj za gospodarstvo zaradi povišanih cen energentov.
Ministrstvo za javno upravo bi po novem dobilo 173 milijonov evrov, prej 135 milijonov evrov.
Precej manj bo dobilo ministrstvo za infrastrukturo (803 milijone evrov, namesto 1,076 milijarde evrov), a (kot že omenjeno) številki nista primerljivi, saj je v vmesnem času del resorja infrastrukture prevzelo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki bo imelo prihodnje leto 465-milijonski proračun. Poleg tega so pri infrastrukturi pomemben vir kohezijska sredstva, ki jih upravlja ministrstvo za kohezijo (okoli 500 milijonov evrov).
Krči se tudi proračun ministrstva za delo (z 2,1 na 1,8 milijarde evrov). To pa je prav tako del dejavnosti preneslo na ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bo imelo prihodnje leto na razpolago 155 milijonov evrov, v letu 2025 pa že 272 milijonov evrov. Poleg tega je Boštjančič dejal, da se bo gradnja neprofitnih stanovanj financirala iz tako imenovane B bilance proračuna, kar pomeni, da iz danes obravnavanih proračunskih dokumentov ta sredstva še niso razvidna.
Pri sredstvih za šolstvo ni občutnejšega krčenja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi moralo po sprejetem proračunu prejeti 2,77 milijarde evrov, približno toliko pa je tudi seštevek proračunov novoustanovljenih ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v predlogu sprememb proračuna.
Infekcijsko kliniko v Mariboru bomo gradili z lastnimi sredstvi
Vlada je danes sprejela tudi spremembo načrta za okrevanje in odpornost (NOO), predvsem zaradi zmanjšanja razpoložljivih nepovratnih sredstev iz NOO, pa tudi inflacije. “Eden od glavnih kriterijev, s katerimi si je vlada pomagala pri identifikaciji naložb, je bil časovno tveganje. Vse načrtovane naložbe v okviru načrta morajo biti namreč zaključene do sredine leta 2026, ko je treba Evropski komisiji posredovati zadnji zahtevek za plačilo,” je pojasnil Boštjančič.
Kljub drugačnim napovedim v načrtu ostaja financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, saj so na fakulteti zagotovili, da projekt teče po časovnici. Izločili pa so projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, kjer se časovnica zamika. To bi lahko ogrozilo evropska sredstva, zato so se na vladi odločili, da ga bodo financirali iz domačih sredstev in po realnejši časovnici.
Prilagodili bodo tudi finančno konstrukcijo za izvedbo naložbe zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče v delu protipoplavnih projektov. Tudi ti projekti se po besedah ministra ne izvajajo po časovnici. “Vlada bo komisiji predlagala, da za to zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev, in ne prvotno predvidenih 280 milijonov evrov,” je povedal in dodal, da bo ostalo država izvedla prav tako z domačimi viri in po svoji realnejši časovnici.
Na drugi strani pa je Slovenija dobila dodatnih 122 milijonov evrov v okviru RepowerEU, ki naj bi jih porabila za naprave za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE) in spodbujanje elektrifikacije voznega parka. Kot je povedal Boštjančič, so v načrtu štiri dodatne naložbe za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov, učinkovito rabo energije in razogljičenje v gospodarstvu. Vlagalo se bo v krepitev distribucijskega omrežja električne energije in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, je naštel.
STA
Več za DZ
Proračunski rezi bi dosegli tudi kabinet predsednika vlade Roberta Goloba, ki bi dobil 2,15 milijona evrov, namesto zdaj predvidenih 2,23 milijona evrov.
Približno enako denarja bodo dobili pravosodni proračunski porabniki: sprejeti proračun za prihodnje leto predvideva 271 milijonov evrov za sodišča in tožilstva. Spomnimo, da je vlada prejšnji teden s sodniki sklenila plačni dogovor, ki pomembno zvišuje njihove prejemke.
Nevladnim porabnikom se skupna poraba povečuje z 78,3 na 81,6 milijona evrov. Državni zbor bo dobil 1,7 milijona več kot v zdaj sprejetem proračunu (34,5 milijona evrov), Ustavno sodišče poldrugi milijon več (7 milijonov evrov), Računsko sodišče pol milijona več (8,8 milijona evrov). Državna volilna komisija pa na drugi strani 800 tisoč evrov manj (5,1 milijona evrov).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje