Za sanacijo po poplavah bo po grobih ocenah potrebnih med 6,7 in 7 milijard evrov. 1,1 milijarde evrov namerava vlada zbrati s prerazporejanjem oziroma krčenjem sredstev proračunskih porabnikov. Ti naj bi svoje proračune v letih 2024 in 2025 zmanjšali za štiri odstotke. Večina jih je po informacijah N1 načrte že predložila. Tisti, ki jih še niso, pa naj bi to storili do sredine jutrišnjega dne.
Vlada se je na današnji seji ponovno lotila obravnave proračunov za leti 2024 in 2025. Ta je sicer potrdila že julija, a ju mora zaradi avgustovskih poplav pomembno spremeniti. Ministrstvo za finance je vse proračunske porabnike pozvalo, da se odpovejo štirim odstotkom sredstev, s čimer načrtuje zbrati 1,1 milijarde evrov.
Kot je sicer dejal finančni minister Klemen Boštjančič po seji vlade, znižanje po resorjih predvidoma ne bo linearno, temveč bo upoštevalo specifike posameznega ministrstva.
Zakonski rok za vložitev predloga proračunskega paketa državnemu zboru je 1. oktober.
Večina proračunskih porabnikov je načrte že predložila, po informacijah N1 so med njimi ustavno sodišče, državni zbor, urad predsednice republike, kabinet predsednika vlade. Preostalim naj bi kot rok, da to storijo, določili sredino jutrišnjega dne.
Rebalans za proračun 2024 že v začetku leta?
“Proračun, ki ga bomo poslali v parlament, bo deloma že upošteval nekatere stroške odprave posledic poplav v letu 2024, ne pa vseh, ker seveda vsi podatki še ne bodo znani. Zakon za odpravo posledic poplav bo najbrž sprejet mesec ali dva pozneje. Tako da je zelo verjetno, da bomo šli v začetku prihodnjega leta v rebalans, v katerem bomo upoštevali vse odhodke za odpravo posledic poplav,” je po seji vlade povedal Boštjančič.
Rezanje investicij, posegov v plače ne bo
Odločitev vlade je, da ne bo prišlo do posegov v plače, temveč bodo okrnjeni določeni projekti oziroma investicije. Te se po besedah naših virov v pomembnem delu ustavljajo. Največ problemov imajo tista ministrstva, kjer gre večina proračina za plače, denimo šolski ministrstvi. Tako naj ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije še ne bi poslali načrta zmanjšanja, smo izvedeli na N1.
Na ministrstvih, kjer nimajo tolikšnih plačnih in socialnih zakonskih obveznosti, naj bi bilo sicer pri rezanju manj težav. Eno takšnih naj bi bil gospodarski resor, na katerem pa je vendarle mogoče slišati nekaj negodovanja, da do rezanja prihaja v času negotovosti v globalnem gospodarstvu. Pa tudi, da jim bo očitno zmanjkalo sredstev za realizacijo tistih projektov, ki jih je obljubljal predsednik vlade, kot sta na primer projekt Gremo in sofinanciranje države nekaterih tujih naložb.
Vendar pa naj bi bilo gospodarsko ministrstvo po navedbah naših virov med zamudniki. Naj bi pa predlog zmanjšanja že poslalo ministrstvo za delo, čeprav ima to precej zakonsko določenih socialnih obveznosti.
Odpustki le za odpravo posledic poplav
Ministrstva in večje vladne službe smo povprašali, kje bodo krčili izdatke. Večina ni odgovorila. Prejeli smo le splošen odgovor ministrstva za finance, da so pozvali predlagatelje finančnih načrtov, naj v okviru svojih predlogov finančnih načrtov in resornih pristojnosti ponovno preučijo in določijo prioritete ter da prvenstveno načrtujejo finančna sredstva za ukrepe, povezane z odpravo katastrofalnih posledic poplav.
Preseganje višine razreza za spremembe proračuna za prihodnji dve leti je dovoljeno samo v primeru zagotavljanja sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov, so še dodali.
Konkretni v pravosodnem in obrambnem resorju
Bolj konkretni so bili le na pravosodnem ministrstvu, ki sicer sodi med manjše proračunske porabnike. Kot so navedli, je bilo njihovo ministrstvo deležno precejšnjega reza že pri julijskem sprejemanju sprememb proračuna za prihodnji dve leti, in to kar za 17 odstotkov. Tak obseg sredstev po njihovem omogoča zgolj pokrivanje zakonskih obveznosti in najnujnejše investicije za zagotavljanje prostorov za pravosodne organe.
“To pomeni, da nam sredstva ne omogočajo začetka aktivnosti za izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani, zato bomo prostorsko problematiko pravosodnih organov v Ljubljani kratkoročno reševali drugače. Časovno se je zamaknil tudi projekt »Reševanje prostorske problematike ZPKZ Ig«, gre za edini slovenski ženski zapor, ki deluje v prostorih stare graščine, ki niso ustrezni. To sta dva največja projekta, na katere ima zmanjšanje sredstev bistven pomen,” poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da so tudi sicer morali prilagoditi prioriteto načrtovanih naložb, saj se morajo najprej lotiti prostorov, ki so v njihovem upravljanju in so jih poplave ogrozile.
Za odpravljanje posledic poplav so, kot so še sporočili, že v letošnjem rebalansu proračuna prispevali 250.000 evrov iz ostankov kohezijskih sredstev. Ker gre za ostanek sredstev, zato prerazporeditev ne bo vplivala na projekte.
Obrambni minister Marjan Šarec pa je v oddaji Tarča dejal, da bo ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska v prihodnjih letih v sklad za obnovo namenila 215 milijonov evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje