Po tem, ko je predsednik vlade dejal, da bo zaradi milijard, ki jih država potrebuje za popoplavno obnovo "komu treba kakšno pravico tudi vzeti", je zdaj, ko je vlada potrdila proračuna za leti 2024 in 2025, bolj jasno, kaj točno to pomeni.
Predsednik vlade Robert Golob je v intervjuju za Radio Slovenija pred današnjo proračunsko sejo poudaril, da bo vlada komu morala tudi “vzeti kakšno pravico”. “Nič zato, ker vemo, da vlagamo v prave stvari, v pomoč prizadetim ljudem, in tudi v razvoj tistih regij, ki to najbolj potrebujejo,” je dejal premier.
Vlada je nato danes potrdila proračuna za 2024 in 2025, ki ju mora do nedelje poslat v Državni zbor (DZ). Na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so danes potrdili, da so vsi vladni porabniki upoštevali poziv finančnega ministrstva in načrtovano porabo znižali za štiri odstotke. Ker se hkrati povečuje poraba za sanacijo, se skupni odhodki za leti 2024 in 2025 vseeno povečujejo, prav tako primanjkljaj.
Pri tem poudarimo, da je uradno še zadnje dni veljalo, da se zgornja meja odhodkov (torej skupna poraba) ne bo povečevala.
V predlogu sprememb proračuna za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bo tako po načrtih znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP.
V predlogu proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,56 milijarde evrov prihodkov in 15,82 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP.
Kje bodo prihranili?
Zadnje tedne se je ugibalo predvsem, kako bodo ministrstva krčila porabo, ki ni povezana s poplavami. Do zdaj znane spremembe kažejo, da vlada predvideva povečanje prilivov, denimo zaradi:
- solidarnostnega prispevka (160 milijonov evrov)
- sredstev solidarnostnega sklada EU, iz katerega naj bi letos prejeli 100 milijonov evrov, prihodnje leto 200 milijonov evrov, v 2025 še 100 milijonov evrov,
- neusklajevanja skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar bodo prihodnje leto prilivi iz naslova dohodnine večji za 125 milijonov evrov.
Manj jasno je, kakšne so spremembe na strani porabe. Znano je, da se prihodnje leto socialni transferji ne bodo usklajevali z inflacijo, a ministrstvo ni navedlo, kakšen je učinek te spremembe. Drugače pa je pri pokojninah, kjer se bo akontacija redne uskladitve v letu 2024, predvidene za februar, izvedla že januarja – kar pomeni, da bo poraba za pokojnine večja.
Nekaj zmanjšanja porabe so na ministrstvih dosegli tudi, ker so bili v zdaj sprejetem proračunu za prihodnje leto že všteti učinki reforme plač v javnem sektorju, ki bi zvišala izdatke, a je zdaj zamaknjena v leto 2025.
V zdravstvenem resorju bo vlada odpravila lani uveljavljeno spremembo, v skladu s katero breme nadomestil v času bolniškega staleža preide z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že po 20 koledarskih dneh, ne po 30 dneh. Gospodarska združenja so včeraj sporočila, da temu ostro nasprotujejo. Boštjančič je dejal, da ima zdravstveno ministrstvo velik izziv s financiranjem in da določene odločitve niti niso vezane na poplave. Sprememba je bila torej očitno predvidena že pred poplavami.
K zmanjšanju porabe bo prispeval tudi obrambni resor. Ministrstvo za obrambo, ki naj bi po sprejetem proračunu v 2024 prejelo 1.064 milijonov, po julijskem predlogu razreza pa 1.049 milijonov, bo zdaj predvidoma prejelo 1.018 milijonov evrov. Pri tem povejmo, da proračuna obrambnega ministrstva ne gre enačiti z obrambnimi izdatki, saj v ta resor sodi denimo tudi Uprava RS za zaščito in reševanje.
Spodaj objavljamo razrez, koliko bodo dobila ministrstva, ki razpolagajo z največ denarja, in koliko je bilo zanje predvideno julija, ko je vlada začela pogovore o spremembi proračuna za prihodnje leto (povsem na dnu članka so številke za vse porabnike). Ministrstvu za finance se proračun povečuje, saj vlada na njegove postavke premika okoli 750 milijonov evrov rezerve za potrebe sanacije. Okoli 350 milijonov evrov za sanacijo pa so z danes potrjenim predlogom sprememb že razporedili po ministrstvih: 140 milijonov je dobila infrastruktura, gospodarsko ministrstvo 65 milijonov evrov, kmetijsko 50 milijonov evrov.
Kje bodo rezali, pa naj povedo ministri
A glede na to, da je ministrstvo k zmanjšanju porabe integralnih sredstev pozvalo vsa ministrstva in da so – kot omenjeno – ministrstva poziv tudi upoštevala, je dejstvo, da zgoraj omenjeni rezi pri porabi ne zajamejo vseh ukrepov. Minister Boštjančič pa o drugih odloženih ali odpovedanih projektih danes ni želel govoriti.
Dejal je, da so vodili pogajanja z vsakim resorjem posebej, ministrstva so se sama odločila, kako bodo zmanjšala porabo, na nivoju vlade pa so se pogovarjali le o ukrepih, za katere so na ministrstvih menili, da jih res ne morejo krčiti. "Cela vlada se je o tem pogovorila in se odločila, da nekateri ti ukrepi ostanejo, nekaterih pa kot vlada ne podpremo. Gre za zelo različne ukrepe, ki so jih predlagali resorji, tako da jih ne bi našteval," je dejal Boštjančič in dodal, da verjame, da bodo javnosti več o tem povedali sami ministri.
Na naše vprašanje, če lahko pove pet postavk, na katerih bo največji finančni učinek, je ponovil, da so se vsebinsko pogovarjali le o nekaterih projektih in da moramo na primer o projektih, ki jih ministrstvo za obrambo ne bo izvedlo, vprašati ministra za obrambo. Poudaril je, da so se trudili, da ne bi posegali v projekte z daljnosežnimi negativnimi posledicami.
Vladni urad za komuniciranje smo prosili za natančnejše podatke o rezih po ministrstvih.
Ministrstva so do zdaj za različne medije pojasnjevala, da so morala poseči v nekatere predvidene projekte, a so praviloma z izidom usklajevanj zadovoljna. Na ministrstvu za kulturo so za N1 povedli, da so z dogovorom glede proračuna zadovoljni. Projekti, ki so pomembni za ljudi, ostajajo, prav tako ni ogrožen največji investicijski projekt Drama. Manjši rezi torej delovanja na področju kulture ne bodo ogrozili, pravijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje