Matevž Lenarčič po odpravi na Balkan: ponekod zrak bolj onesnažen kot v Pekingu

Slovenija 22. Jun. 202217:40 > 17:45
Delite:

V nekaterih mestih na Balkanu je zrak bolj onesnažen kot v Pekingu in New Delhiju. Tako kažejo meritve, ki jih je letos pozimi opravil pilot Matevž Lenarčič s svojo ekipo raziskovalcev. Rezultat ni nepričakovan, saj se po tamkajšnjih mestih še vedno vozi na stotisoče starih avtomobilov, samo 16 zastarelih termoelektrarn na Balkanu pa povzroča tako onesnaženje zraka kot 250 termoelektrarn v Evropski uniji.

Ekipa Green Light World Flight od leta 2012 izvaja meritve onesnaženosti zraka po vsem svetu. Pilot Matevž Lenarčič je v preteklem desetletju obletel svet in skupaj z znanstvenikom dr. Grišo Močnikom in sodelavci ugotavljal, kako hudo je onesnaženje na posameznih območjih. Na zadnji odpravi letošnjo zimo pa se je osredotočil na Balkan, posebej na Bosno in Hercegovino ter Srbijo.

Na spodnjem grafu so podatki, ki jih države poročajo evropski okoljski agenciji. “Pozimi so koncentracije delcev katastrofalno visoke,” pojasnjuje Močnik. Presegajo tako uzakonjene dovoljene mejne vrednosti v Evropski uniji, še bolj pa priporočene vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). “Koncentracije so vedno nad vrednostmi, ki jih priporoča WHO. Onesnažen zrak je razlog za 18 odstotkov smrti prebivalcev na Balkanu. Vsak peti, ki umre, umre zato, ker diha onesnažen zrak.” Ob tem gre za povprečne mesečne koncentracije, dnevna preseganja so še toliko bolj grozljiva.

Foto : N1

Da bi ugotovil, kakšne so razmere, je Lenarčič letos pozimi letel v Bosno in Hercegovino. Da bi opravil meritve, je nižje letel nad Banjaluko, Tuzlo in Sarajevom. “V okolici teh mest, še posebej Tuzle in Sarajeva, so koncentracije najvišje. To je posledica koncentracije ljudi, industrije in seveda tega, da so ta mesta v kotlinah. Zato so vsi izpusti v ‘loncu’, na katerega damo pokrov, če je temperaturna inverzija. Vse, kar izpustimo, ostane v tem loncu.”

V meritvah so ločili črne in rjave delce. Črni prihajajo od prometa in industrije, rjavi pa od kurjenja lesa za ogrevanje hiš. “V Tuzli je večji problem industrija, v drugih dveh mestih pa kurišča,” pravi Močnik. “Če hočemo izboljšati stanje okolja, so potrebne meritve, da lahko načrtujemo ukrepe in vemo, katere probleme je treba nasloviti najprej.” Sarajevo je ena od dveh najbolj onesnaženih prestolnic v Evropi in je še za četrtino bolj onesnaženo kot London. Vrednosti onesnaženja zraka so tam včasih desetkrat višje od mejnih vrednosti v Evropski uniji in celo slabše od tistih v Pekingu in New Delhiju, so ugotovili raziskovalci. “Največji problem je kurjenje, tako lesa, ponekod morda tudi premoga in smeti.”

Foto : WLGF, Sarajevska kotlina

Slovenski avti na Balkan, onesnažen zrak pa z njimi

Meritve so nedvoumne, prav tako je jasno, kaj bi morali storiti. Vendar je to zahtevna naloga. V Srbiji in Bosni so denimo problematične stare termoelektrarne na premog. 16 starih termoelektrarn na Balkanu onesnažuje zrak enako kot 250 novejših termoelektrarn v celi Evropi. Da bi jih posodobili ali, še bolje, zamenjali z okolju prijaznejšimi načini pridobivanja elektrike, pa bi potrebovali milijardne investicije, za katere te države same sredstev nimajo. “Ta denar mora priti od zunaj, s subvencijami,” je prepričan Močnik.

Zrak je v mestih in vaseh onesnažen še marsikje, ne le v BiH, tudi ponekod v Sloveniji, krivec za to pa je energetska revščina. “Slab zrak je boljši od praznega želodca in mrzle sobe,” opozarja Matevž Lenarčič. Krivi niso ljudje, ki kurijo, ampak tisti, ki revščino tolerirajo ter gospodarstvo, ekonomija in politika, ki jo povzročajo, je prepričan. “Ljudje si ne morejo privoščiti izolacij hiš in ekoloških energentov, zato uporabljajo les in premog in ga skurijo v starih pečeh.”

Podobno je z avtomobili. “Slovenci smo nori na nove avtomobile, kar je včasih koristno,” pravi Močnik. Zato morda v Sloveniji dihamo nekoliko boljši zrak kot južneje. “Toda avtomobili iz zahodne Evrope se selijo (prodajajo) proti jugovzhodu.” Po Beogradu se vozi 400 tisoč avtomobilov s starim motorjem ‘euro 3’, po Srbiji pa dvakrat toliko.

Kot napačna se je izkazala predpostavka, da Beograjčani dihajo manj onesnažen zrak, ker v srbski prestolnici ves čas piha. “Več kot polovico dni v letu zrak v Beogradu miruje in umazanije ne odnaša nikamor,” pravijo raziskovalci. “Ko se atmosfera umiri, se vsi izpusti se skoncentrirajo pri tleh.” Termoelektrarna Kostolac B nedaleč od Beograda pa ima največ škodljivih izpustov na Balkanu.”

V okviru projekta Green Light World Flight so od leta 2012 v 1200 urah preleteli več kot 220.000 kilometrov. Meritve so izvajali v 112 državah, na vseh celinah.

Ekologija je problem socialne in družbene ureditve sveta

Svoje stare avtomobile in umazane tehnologije za zdaj bogatejši le izvažajo revnejšim, v globalnem smislu pa tako ne spremenimo ničesar. “Ekologija ni problem izpustov, ampak socialne in družbene ureditve sveta,” je prepričan Lenarčič. “Svet se mora uravnotežiti, bogastvo se mora enakomerno prerazporediti, sicer so vse okoljske konference brezvezne.”

Ob tem je opozoril še na en, pogosto neslišan vidik podnebnih sprememb. “V to dogovarjanje je treba vključiti največje trgovce z orožjem, to je ZDA, Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo. Dokler teh faktorjev ne bo na okoljskih konferencah, se bodo dogajale vojne, kot so v Ukrajini, Siriji in še kje, ki povzročajo ogromne emisije. Mi kot posamezniki in podjetja si lahko izjemno prizadevamo zmanjšati izpuste, nato pa vojne uničijo vsa ta prizadevanja. Iraška vojna je v štirih letih povzročila emisije 600 milijonov ton CO2.”

“Če bi pred dvema letoma vprašali, kako zrem v prihodnost, bi bil delno optimističen. Zdaj sem pesimističen. Vojna v Ukrajini je tudi vojna za fosilna goriva,” pa je poudaril Močnik.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar