Oglaševanje

Medvedom pri nas preprosto zmanjkuje prostora. Kakšne so rešitve?

Rjavi medvedi
FOTO: PROFIMEDIA

Po napadu medvedke, ki je na območju Škofljice konec maja huje poškodovala 59-letnico, so nekateri prebivalci prestrašeni in pozivajo k čim hitrejšemu zmanjšanju števila medvedov. Na drugi strani se odstrel nekaterim zagovornikom pravic živali zdi nečloveška rešitev. Kaj pravijo strokovnjaki?

Oglaševanje

Konec maja smo poročali o napadu medvedke, ki je na območju Škofljice huje poškodovala 59-letnico, pred tem pa napadla in opraskala tudi sprehajalca. Strokovnjaki opozarjajo, da večje število medvedov pomeni večje število konfliktov.

Dejstvo je, da populacija medvedov pri nas kar naprej raste. "Od leta 2007 do danes se je število medvedov skoraj podvojilo," je povedal dr. Tomaž Skrbinšek, strokovnjak za varstveno genetiko z biotehniške fakultete.

Oglaševanje

Dr. Klemen Jerina, strokovnjak za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire dodaja, da je populacija medvedov pri nas med najvišjimi na svetu. "Za občutek, je 30- do 50-krat večja kot v Skandinaviji," je dodal.

Ker medvedov, kot pravi Skrbinšek, "ne morejo postaviti v vrsto in jih prešteti", letno število medvedov izračunajo s pomočjo populacijskega modeliranja. Ocena za letošnjo pomlad je bila 954 medvedov.

Medvedka z mladičema
Foto: PROFIMEDIA

A čeprav rast populacije priča o dobrem varstvu medvedov pri nas, večje število medvedov prinaša tudi več konfliktov. "Medved lahko ogroža človekovo premoženje, lahko pa tudi življenje. Cilj je, da te konflikte čim bolj zmanjšamo, da lahko govorimo o uspešnem sobivanju," pravi Miha Marenče z Zavoda za gozdove Slovenije.

Oglaševanje

Ne pomanjkanje hrane, težava je v omejenem prostoru

Do konfliktov pride, ko se medvedi začnejo približevati naseljem. Jerina je pojasnil, da glavni razlog, da medvedi pridejo v vas, ni pomanjkanje hrane. "Medvedi pri nas niso lačni, plavajo v hrani. Težava je v pomanjkanju prostora," je poudaril.

Slovenski gozdovi so vendarle omejen prostor, medvedi pa se začnejo iz tega prostora izrivati. Dominantni samci ščitijo svoj teritorij in ubijejo mladiče in mlade samce, pojasnjuje Jerina, mame z mladiči in mladi medvedi pa so tako stisnjeni v kot. "Izbrati morajo, ali bodo šli proti nevarnemu samcu ali proti človeku, in nekateri raje izberejo slednje," je povedal.

Oglaševanje

Klemen Jerina
FOTO: Jon Boštjančič/Bobo

Kot še pravi, se v večini primerov situacije, ko medved pride v bližino hiš, končajo srečno, a da v nekaterih primerih lahko pride tudi do napada.

"Težava so tisti medvedi, ki se navadijo na človeka, to so običajno mlajši odrasli medvedi, ki iščejo hrano. Če imamo na robu vasi smetnjake, kjer medved enostavno dobi hrano, se bo na to navadil. Ti medvedi potem postanejo konfliktni in jih je zelo težko prevzgojiti," razlaga strokovnjakinja za odnos javnosti do medveda doc. dr. Aleksandra Majič Skrbinšek z biotehniške fakultete.

Zmanjšanje populacije z odstrelom ali pa vse več srečanj z medvedi

Jerina je povedal, da preventivni ukrepi sicer delujejo, vendar zato, ker medvedom zmanjkuje prostora, niso več dovolj učinkoviti. "Z ozaveščanjem žal ne moremo doseči, da medved ne bo prišel v naselje in splezal na hruško," je dodal.

Oglaševanje

Kot pravi, se moramo odločiti za zmanjševanje populacije z odstrelom, ali pa se sprijazniti s tem, da bodo konflikti naraščali.

Preventivni ukrepi

V Sloveniji že več kot 15 let sistematično uporabljamo širok nabor preventivnih ukrepov za preprečevanje konfliktov: od električnih ograj do varnega odlaganja odpadkov in ozaveščanja javnosti o vedenju v gozdu (da moramo imeti pse na povodcih, opozarjati nase, da medveda ne presenetimo ...).

Jerina je poudaril, da je zmanjšanje populacije z odstrelom pri nas načrtovano z enim samim razlogom, in to je zmanjševanje konfliktov. "Ne moremo se strinjati s tem, da bi čakali, da medved pride v vas in bi šele nato ukrepali. To ne more biti sistem," je prepričan.

Oglaševanje

Ko je bilo medvedov več kot 800, so začeli konflikti naraščati

"Na osnovi podatkov, ki jih imamo, je meja 800 medvedov," je povedal Jerina in pojasnil, da so konflikti, ko je populacija presegla to mejo, začeli naraščati.

Stroka je letos že zgodaj podala predlog, da se do konca tega leta odstreli 206 medvedov. Vendar pa je ministrstvo predlog dolgo obravnavalo, nato pa sprejelo sklep, da se 206 medvedov ne odstrani do konca tega, pač pa do konca naslednjega leta.

"Učinki te spremembe pa so popolnoma drugačni," je poudaril. Če bi 206 medvedov odstranili do konca letošnjega leta, bi se številčnost spustila proti številki 800, s spremembo pa se bo številčnost medvedov dejansko dvignila.

Alternative odstrelu in zakaj niso primerne

Nekateri zagovorniki pravic živali so pozvali, da bi populacija upadla, če bi ukinili odvračalno krmljenje. "V preteklosti smo, tudi jaz, zmotno menili, da krmljenje povečuje gostoto in rodnost medvedov, a nove raziskave kažejo, da imajo medvedi toliko naravne hrane, da je ta, ki jo prinesejo lovci, zanemarljiva," je povedal.

Rjavi medved
FOTO: PROFIMEDIA

Hkrati pa, kot pravi, krma jeseni, ko je hrane nekoliko manj, dejansko prepreči, da bi medvedi zahajali v vasi, saj lahko hrano dobijo na krmi. "Z omejevanjem ali prepovedjo krme ne bi zmanjševali števila medvedov, samo povečali bi konflikte," je razložil.

Nekaterim se bolj človeški od odstrela zdita sterilizacija ali kastracija. "Medveda cenimo, ker je simbol divjine. S tem bi mu spremenili vse ključne biološke značilnosti. To se mi zdi povsem odtujeno od zakonitosti narave," je komentiral in dodal, da bi bilo to v praksi neizvedljivo.

Prebivalci območij, kjer so prisotni medvedi, podpirajo odstrel

Majič Skrbinšek je povedala, da Slovenci kljub dolgoletni rasti populacije podpirajo ohranjanje medveda, vendar pa imajo različna mnenja glede tega, kako bi morali populacijo upravljati.

Aleksandra Majič Skrbinšek
FOTO: Jon Boštjančič/Bobo

Predstavila je rezultate raziskave iz leta 2019, ki je pokazala, da prebivalci območja, kjer so prisotni medvedi, večinoma podpirajo uravnavanje številčnosti medveda z odstrelom. "Po drugi strani pa v medvedu vidijo tudi naravno vrednoto, ki pripomore tudi pri razvoju turizma v Sloveniji," je povedala.

"Naloga države je, da zagotovi konstruktiven dialog in da poišče kompromisne rešitve," je povedala Majič Skrbinšek.

"Mnenja živečih na območju, kjer so prisotni medvedi, so zelo pomembna, saj so najbolj izpostavljeni izzivom sobivanja. Po drugi strani pa je medved naravna vrednota vseh prebivalcev Slovenije," še pravi.

Vendar pa je dodala, da določeni dogodki, na primer napad medveda na človeka, lahko močno spremenijo javno mnenje. "Takrat tudi tisti del javnosti, ki sicer medvedov ne spremlja, začne razmišljati o tem, kaj pa, če bi sami srečali medveda," je povedala.

Nekateri so razburjeni, ker medvedke, ki je napadla na območju Škofljice, še niso izsledili. "Srečanje medvedke s človekom je tudi zanjo negativna izkušnja. Agresivno je nastopila, ker je bila v stresu. Morda je bila že ta izkušnja zanjo dovolj, da je z mladiči odšla globoko v gozd. Ali bo spet prišla v takšno situacijo, ne vemo, težko je predvideti," je še pojasnila.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih