Minister za delo Luka Mesec in kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac sta predstavila osnutke novega ministrstva. To se bo osredotočalo na dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo.
Potem, ko so ljudje na referendumu podprli zakon o vladi in s tem tudi nastanek novega ministrstva za solidarno prihodnost, sta zdaj minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac predstavila načrte.
“Lopate so že zakopane,” je na novinarski konferenci povedal Mesec. Ideja za to ministrstvo je bila njegova, funkcijo, ki naj bi jo zasedal po prvotnih načrtih vlade Roberta Goloba, pa je zdaj zamenjal za vodenje ministrstva, pristojnega za delo. “To je znak pragmatičnosti,” pravi Mesec o zamenjavi položaja z Maljevacom in dodaja: “Tukaj nismo, da bi se prepirali za funkcije, ampak zaradi rezultata.”
Ko je postalo jasno, da ministrstva še pol leta ne bo, so se na vladi dogovorili za zaposlitev sedmih ljudi, ki so v vmesnem času delali na teh temah. Tako imajo sedaj, tik preden bo novo ministrstvo nastalo, že pripravljene nekatere rešitve.
Ministrstvo za solidarno prihodnost ima tri jasno začrtana področja dela: dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo, je poudaril Maljevac. Naloge ministrstva bodo, da zagotovijo kakovostno in pravično dolgotrajno oskrbo, ki bo v ospredje postavila posameznika, varen in dostopen dom, ki bo dosegljiv vsakomur, in udeležba zaposlenih v lastništvih podjetja, saj to prinaša večjo trajnost.
Kako nameravajo doseči zastavljene načrte?
Na področju dolgotrajne oskrbe bo prva naloga novega ministrstva prenova zakona na način, da bo sistem kakovosten, vsem dostopen, pravičen in javen ter bo imel stabilen vir financiranja, pravi Luka Omladič. A se ne bodo osredotočali le na domove za starejše, ampak bodo okrepili tudi pomoč na domu, asistenco, dnevno varstvo, mobilno pomoč in druge storitve pomoči. Resen problem je tudi pomanjkanje delavcev, zato bo treba izboljšati pogoje dela. Omladič pa je povedal še, da sprejetje vladne novele o dolgotrajni oskrbi odklepa 30 milijonov prve pomoči za domove za starejše.
Ekonomsko demokracijo pa bodo dosegali z vključevanjem zaposlenih v lastniške strukture podjetji. Kot pravi Katja Simončič tovrstne prakse že poznajo v tujini. Po njenih besedah so ta podjetja uspešnejša, bolj trajnostna in bolj povezana z lokalnimi skupnostmi ter bolj odporna na krize. Zaposleni pa so opolnomočeni, čutijo večjo pripadnost in bolj produktivni. Tovrstno lastništvo podjetji je mogoče že sedaj, a se podjetniki pri tem srečujejo z birokratskimi težavami.
Mesec pa je rekel, da je načrtovanih že nekaj pilotnih projektov, sodelovanje zanima tudi Dewesoft in Inea. Zakon je že pripravljen, trenutno ga usklajujejo z ministrstvom za finance.
Stanovanjska politika osredotočena na vzpostavitev sistema. Koliko stanovanj bo to prineslo?
Na področju stanovanjske politike stvari ni mogoče premakniti čez noč, je povedal Klemen Ploštajner, ki bo na ministrstvu pristojen za to področje. Zastavili so si tri cilje: zagotovitev stanovanj s sistemom stanovanjskih skladov, razvoj stanovanjskih zadrug in omogočanje lastniških stanovanj predvsem na podeželju ter brzdanje špekulativnih motivov in investicij.
Koliko novih stanovanj bo torej zgrajenih do konca mandata sedanje vlade? Kot pravi Ploštajner, se bodo v tem mandatu osredotočili na vzpostavitev sistema, ki bo omogočal predvidljivo delovanje stanovanjskih skladov in neprofitnih organizacij ter načrtovano gradnjo. Zagnati želijo več projektov, ki so že načrtovani. Tako bi do 2026 lahko zgradili 5.000 stanovanj, je dejal. Gre za projekte državnega stanovanjskega sklada in lokalnih stanovanjskih skladov, ki so že pripravljeni.
“Če bo postavljena javna mreža, sklad za razvoj zemljišč in podpora države tej politiki, tudi finančna s povratnimi sredstvi, ni utopija, da bo v naslednjem mandatu mogoče zgraditi do 2.000 javnih stanovanj na leto,” pa je rekel Mesec.
Želijo si urediti tudi regulacijo najemnin. Javni stanovanjski skladi bodo morali delovati pod enakimi pogoji, najemniki bodo dobili najemne pogodbe za nedoločen čas, cenovna politika pa bo morala biti dostopna. Glede tržnih najemnin pa Ploštajner poudarja, da v vsaki urejeni državi obstaja regulacija: bodisi iz vidika stabilnosti bodisi iz vidika cen. A se je pri tem ključno opreti na podatke.
Minister za delo je prepričan, da je zastavljene cilje mogoče uresničiti do 2026.
Kako bo organizirano ministrstvo?
Eden ključnih razlogov nasprotnikov zakona o vladi je bil strošek novih ministrstev, možnost številnih zaposlitev in potreba po novih prostorih. Kako bo torej z zaposlitvami in prostori novega ministrstva?
Zaposlene bodo prerazporedili, prišli bodo iz ministrstva za zdravje, kamor sodi dolgotrajna oskrba, ministrstva za delo ter ministrstva za okolje, kjer je trenutno stanovanjska politika. V prihodnjih dveh letih načrtujejo okoli 100 zaposlitev, je povedal Maljevac. Minister bo imel državne sekretarje, a imen danes še niso razkrili, saj morajo biti njihova imenovanja še potrjena. Prostorov za zdaj še niso našli.
Maljevac je bil do sedaj državni sekretar na ministrstvu za delo. Ga bodo nadomestili? Mesec pravi, da državnega sekretarja nujno potrebuje, a se morajo prej o tem še pogovoriti v stranki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje