"Država posredno ni lastnik Športne loterije, delovanje je stvar lastnikov." S temi besedami je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han odgovoril na ostro nasprotovanje prodaji Športne loterije tuji korporaciji, ki ga je Fundacija za šport (FŠO) v sredo poslala državnim organom in javnosti.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je danes odgovoril na ostro nasprotovanje prodaji Športne loterije tuji korporaciji, ki ga je Fundacija za šport (FŠO) v sredo poslala državnim organom in javnosti. Povedal je, da problematiko prodaje Športne loterije pozna, da pa je od lastnikov odvisno upravljanje in morebitna prodaja.
“Država posredno ni lastnik Športne loterije, delovanje je stvar lastnikov. Moja naloga kot ministra je, da to spremljamo resno, pomembne so koncesijske dajatve. Za FŠO in in Fiho (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, op. STA) imamo z zakonom zelo dobra sidrišča. Ko bo čas za to, bomo naredili še kaj, kar bo potrebno. Ta čas pa gre pri tem bolj za napenjanje mišic kot za kaj drugega,” je povedal Han.
Problematika Športne loterije bo na dnevnem redu seje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki bo v sredo, 10. maja. Iz Smučarske zveze Slovenije (SZS) so sporočili, da ne bodo komentirali dopisa FŠO. V Športni loteriji ima OKS 20-odstotni lastniški delež, prav takega ima tudi SZS, 17,3-odstotnega pa Nogometna zveza Slovenije (NZS).
“Člani izvršnega odbora so se na transparenten način seznanili s strategijo, z razmerami v panogi, možnim povezovanjem s strateškimi partnerji in potencialno prodajo deleža v Športni Loteriji, d. d. Na seji je bilo izmenjanih veliko različnih mnenj in stališč, ki bodo pomagala do dokončne odločitve o potencialni prodaji deleža, kar bodo člani IO obravnavali tudi na prihodnjih sejah,” so pri OKS zapisali na svoji spletni strani. Iz Smučarske zveze Slovenije (SZS) so sporočili, da ne bodo komentirali dopisa FŠO. V Športni loteriji ima OKS 20-odstotni lastniški delež, prav takega ima tudi SZS, 17,3-odstotnega pa Nogometna zveza Slovenije (NZS).
FŠO je eden najpomembnejših stebrov financiranja slovenskega športa na državni ravni. Zanj bo v letošnjem letu namenila 11 milijonov, kar je 10 odstotkov več kot v lanskem letu. Športne organizacije so sicer zaprosile za več kot 65,6 milijona evrov sredstev.
V FŠO so v sredo zapisali, da bi prodaja negativno vplivala na prihodke fundacije iz naslova koncesijskih dajatev, ki jih fundacija prek svojih javnih razpisov namenja za sofinanciranje slovenskega športa. Stališče, s katerim ostro nasprotuje prodaji lastniških deležev slovenskih športnih organizacij in ostalih delničarjev v Športni loteriji, je sprejel svet FŠO na seji 25. aprila. Z morebitno prodajo bi bil ogrožen obstoj skoraj vseh nacionalnih in lokalnih športnih zvez ter ostalih izvajalcev na področju športa, so menili.
Navedli so še, da je bilo lastništvo v loteriji zgodovinsko vzpostavljeno z izključnim namenom pomagati slovenskemu športu. “Prepričani smo lahko, da bi potencialni kupec zasledoval le svojo željo po maksimiranju dobička, ob tem pa zanemarjal osnovni ‘dobri namen’ prirejanja iger na srečo za pridobivanje sredstev za delovanje športnih, invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji oziroma ne bi obdržal odgovornega pristopa do koncesijskih dajatev, ki so glavni vir financiranja FŠO kot tudi Fiha,” so dodali.
FŠO je s tem seznanila tudi državni zbor, vlado, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Agencijo za varstvo konkurence, ter ostale vključene deležnike in športno javnost. Predsednik sveta FŠO je postal Branko Zorman, nekdanji poslanec državnega zbora, so odločili novi člani sveta na ustanovni seji 10. januarja letos. Za podpredsednika so izbrali Gregorja Pečovnika.
Fundacija za šport FŠO je 21. decembra 2018 obeležila 20 let svojega obstoja. Leta 1998 je FŠO, tako kot sestrski Fiho, ustanovil državni zbor. Fundaciji dobita večino denarja iz koncesijskih dajatev od iger na srečo, ki ju plačujeta Loterija Slovenija in Športna loterija, ki sta v Slovenji monopolista pri klasičnih igrah na srečo.
Več investicij v športno infrastrukturo
Vlada je na današnji seji sprejela program investicij v športno infrastrukturo, v petih letih bo na voljo 150 milijonov evrov, je na novinarski konferenci povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Potrdila je tudi spremembe zakona o Bloudkovih nagradah, avtomatično bi jo bodo dobili vsi prejemniki olimpijskih medalj.
O zakonu o Bloudkovih nagradah bo odločal državni zbor, vključeni bodo dobitniki olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih in medalje s šahovske olimpijade. Vlada je kot tretjo točko, posvečeno športu, potrdila tudi podporo letošnjo kolesarski dirki po Slovenji, za to bo namenjeno 400.000 evrov.
“Športna infrastruktura je ponekod zelo dotrajana, šport potrebuje boljše pogoje. Načrt za podporo je bil pripravljen na osnovi predloga investicij med letoma 2023 in 2027, ki je bil predstavljen še v času prejšnje vlade. V petih letih bo na voljo 150 milijonov … Prednost bodo imeli vadbeni športni objekti in površine za šport v naravi, ki bodo na voljo brezplačno vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije,” je uvodoma povedal Han.
Za letošnji razpis bo na voljo deset milijonov, vendar le za investicije v telovadnice in dvorane. “O velikih projektih se še ne pogovarjamo, v proračunu še ni denarja za to. Dogovoriti se moramo tudi o prenosu nekaterih aktivnosti iz prejšnjega ministrstva. Dogovarjamo se z Olimpijskim komitejem Slovenije in panožnimi zvezami, da športna javnost odloči, kaj naj bi država sofinancirala. Tako bomo prišli do projektov, kot pred leti v Planici,” je navedel minister.
Naslednji ponedeljek bo prvi sestanek s panožnimi zvezami, kjer bodo predstavili projekt investicij, v petek pa bodo predstavniki lokalnih skupnosti, povabili župane vseh slovenskih občin. Podprli bodo med 90 in 100 projekti po vsej Slovenji.
Načrt je bil narejen na podlagi razpoložljivih podatkov o javnih objektih in površinah v naravi, iz portala geodetske uprave, je navedel Han. Prav tako so se naslonili na izkazane potrebe lokalnih skupnosti in nacionalnih panožnih zvez. V letošnjem letu bo na javnem razpisu za sofinanciranje večnamenskih dvoran in telovadnic na voljo osem milijonov evrov, 2,9 milijona pa za posodobitev ali nove športne objekte v naravi.
Minister Han je povedal tudi, da bodo Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja za šport, poslej avtomatično dobili vsi prejemniki olimpijskih medalj, če bo to potrdil državni zbor. Ob tem bodo preostale predvidene nagrade, največ do štiri vsako leto kot doslej, potem lahko na voljo tudi za druge.
“Zelo pomemben zakon o Bloudkovih priznanjih bomo dali v postopek v državni zbor. Dobitniki medalj na OI bodo samodejno upravičeni do nagrade za vrhunski mednarodni dosežek, kar ne bo vplivalo na druge prejemnike. Letos denimo odbor ni mogel podeliti nagrad za druge dosežke, kot zgolj za uspehe na OI,” je dejal Han.
“Poslej bodo tako lahko nagrade dobili tudi drugi za življenjsko delo v športu, za vrhunske dosežke in za velik prispevek k razvoju športa. Pri tem ne gre za dodatna sredstva, ampak zato, da z Bloudkovimi priznanji damo državno pohvalo zaslužnim,” je še pojasnil.
Podpora dirki po Sloveniji
Glede 29. kolesarske dirke po Sloveniji in pomoči v višini 400.000 evrov pa je Han povedal, da je dirka po Sloveniji postala uveljavljen in mednarodno prepoznan športno-turistični projekt, ki v petih dneh zaobjame dobršen del Slovenije in posledično s televizijskim prenosom poleg kolesarjev izpostavlja tudi naravne in kulturne lepote Slovenije.
“V organizacijo dirke je vključenih več kot 2000 ljudi, kar potrjuje, da gre za velik organizacijsko-logistični projekt. Kot največja kolesarska prireditev pri nas dirka pridobiva prepoznavnost ter je v svoji zadnji, 28. izvedbi, postregla z rekordnimi rezultati gledanosti. Na mednarodni mreži Eurosport je, po podatkih Kolesarske zveze Slovenije, dosegla skoraj 11 milijonov gledalcev, k tej številki pa je treba prišteti še skoraj pol milijona gledalcev v Sloveniji in izjemno obiskanost spletnih strani,” je o preizkušnji dejal Han.
Poleg tega je po njegovih besedah organizacija dogodka pomembna z vidika doseganja kvot slovenske reprezentance. Kolesarji na dirkah poklicne serije, med katere spada dirka po Sloveniji, zbirajo točke Mednarodne kolesarske zveze. Kolesarji z najvišje zbranimi točkami zastopajo Slovenijo na svetovnih prvenstvih in drugih ekipnih tekmovanjih v kolesarstvu.
Kolesarska zveza Slovenije mora ministrstvu, pristojnemu za šport, najmanj 30 dni pred začetkom dirke posredovati študijo o izvedljivosti prireditve ter oceni vplivov na okolje in družbo ter v roku 30 dni po zaključku dirke končno študijo o organizaciji in financiranju prireditve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje