Menu ItemMinister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes poudaril, da bo reševanje težave s pomanjkanjem zdravnikov trajalo več let. "Če zastavimo v naslednjega pol leta in če bomo zelo pridni, bomo imeli rezultat čez sedem let," je dejal, "To so dejstva, mimo tega ne more nihče, nobena vlada in noben minister za zdravje."
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je ob robu današnjega strokovnega srečanja s predstavniki estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje na kratko odzval na napovedano “stavko” pacientov in na uvajanje ambulant za paciente brez izbranega zdravnika.
“Preučili bomo zahteve”
Glede stavke je minister dejal, da bodo na ministrstvu preučili zahteve, ki so jih danes dobili od civilne iniciative Glas ljudstva. Ob tem je poudaril, da je sam leta 2013 v okviru iniciative zdravnikov organiziral shod v podporo javnemu zdravstvu na kongresnem trgu v Ljubljani. “Prišlo je 5.000 ljudi,” je dejal, “Še danes trdim, da je bila to edina neodvisna civilna iniciativa, kjer nobeden od organizatorjev ni imel pogodbe s komerkoli. Od takrat dalje se ni zgodilo nič kaj takega.”
“Stavka” pacientov je odziv na povečevanje števila oseb brez izbranega družinskega zdravnika, predvsem v Ljubljani. Ministrstvo se tega problema loteva z uvedbo začasnih ambulant za neopredeljene zavarovance. V njih naj bi zavarovanci, ki nimajo izbranega zdravnika, dobili vse storitve, ki jih sicer nudijo izbrani zdravniki, torej preglede, recepte, bolniške dopuste … Zavarovanci se bodo opredelili na ambulanto in ne na zdravnika, saj naj bi se zdravniki v ambulantah menjali.
K delu v teh ambulantah pa naj bi zdravnike, ki trdijo, da so preobremenjeni, spodbudilo relativno visoko plačilo. V zdravstvenem domu Ljubljana so izračunali, da bo zdravnik dobil 80 evrov neto na uro, kar je nekajkrat več od urne postavke zdravnika za siceršnje delo.
Predstavnik civilne iniciative Dušan Keber je danes dejal, da bi lahko zdravnik, ki bi celotno mesečno delovno obveznost opravil v ambulanti za neopredeljene, na mesec zaslužil več kot 13.000 evrov. Ker naj bi to zdravnike spodbujalo, da na običajen način opredeljujejo še manj pacientov, gre za sistemsko korupcijo, meni Keber, ki je bil pred približno 20 leti minister za zdravje.
Velik obseg dela v takšnih ambulantah sicer ne bi smel biti možen, saj bodo tam lahko delali samo tisti zdravniki, ki pri siceršnjem “običajnem” delu dosegajo normo. Se pa glede teh ambulant pojavljajo tudi drugi pomisleki, na primer, ali bodo odprte dovolj časa in ali bo zdravstvenim domovom uspelo zagotoviti zdravnike, ki bodo delali v njih.
Bodo začasne ambulante ostale sedem let?
Danes so novinarji ministra vprašali, ali ocenjuje, da bodo, glede na to, da je angažma zdravnikov prostovoljen, ambulante “šle” oziroma “delovale”. Odgovoril je pritrdilno in poudaril, da ne gre za prostovoljen angažma. Ocenil je namreč, da lahko zdravnik poleg osmih ur rednega delovnika opravi še štiri ure dela na dan.
Dodal je še, da so bili vsi dosedanji enkratni dodatni programi, namenjeni spodbujanju dodatnega dela zdravnikov, zelo uspešni. Težava pa je po njegovem o tem, da so bili programi enkratni in ne sistemski. Opozoril je na uveljavljeno oceno, da v Sloveniji primanjkuje okoli 300 družinskih zdravnikov. “Če zastavimo v naslednjega pol leta in če bomo zelo pridni, bomo imeli rezultat čez sedem let,” je dejal. “To so dejstva, mimo tega ne more nihče, nobena vlada in noben minister za zdravje.”
Pri tem je najverjetneje mislil na dejstvo, da študij na medicinski fakulteti traja šest let, nato pa mora diplomant prestati še šestmesečno pripravništvo s strokovnim izpitom. Zdravnik sicer takrat še ni družinski zdravnik. Za to potrebuje še štiriletno specializacijo, paciente pa lahko opredeljuje šele v zadnjem letu, preden specializacijo zaključi.
Pred nekaj tedni je minister omenil, da bodo začasne ambulante za neopredeljene po izračunih ministrstva morale obstajati tri leta.
Obširneje bo o ambulantah za neopredeljene spregovoril na petkovi novinarski konferenci, je napovedal. Pred tem bo zbral odzive s terena, dosedanji so po njegovem “zelo zanimivi”.
Danes je minister izjavo podal ob robu posveta, na katerem so slovenski javnosti, posebej zdravstveni, svoj zdravstveni sistem predstavili zastopniki estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Estonija ima po skoraj vseh kazalcih slabše zdravstvo kot Slovenija, vendar je v zadnjih letih naredila precejšnje premike na področju digitalizacije in transparentnosti, poleg tega pa je povečala vlogo svojega zavoda za zdravstveno zavarovanje pri organizaciji izvajanja zdravstvenih storitev. Slovenija ne bo kopirala estonskega sistema, bo pa sprejela estonsko pomoč pri pripravi reforme slovenskega zdravstvenega sistema, je napovedal Bešič Loredan. Druga država, po kateri se bo zgledoval, je Finska, ki je po njegovem nekaj korakov pred drugimi v Evropi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje